DVOR, DOM - MEJE POSAMEZNIKOVE SVOBODE V HAMLETU IN NORI

Deli dveh dramatikov se na prvi pogled zelo razlikujeta, saj ju ločuje vrsta let in posledično temu spadata v zelo različni obdobji. Tragedija Hamlet, ki je v obdobju renesanse nastala izpod peresa angleškega dramatika Williama Shakespeara, in tezna drama Hiša lutk(Nora), ki jo je norveški dramatik Henrik Ibsen ustvaril v času, ko je realizem prehajal v naturalizem, pa imata, kljub časovni razliki skoraj tristo let, tudi nekaj skupnega.
Dramama je skupna tematika, ki govori o omejitvi svobode. V vsaki drami najdemo literarno osebo, ki ima svobodo na nek način omejeno. Izpostavila bi Hamleta, iz tragedije Hamlet, in Noro, iz drame Hiša lutk(Nora), ki zaradi tega tudi zelo trpita.
Hamlet trpi na danskem dvoru, kjer se dogajajo nenavadni dogodki. Danski kralj, Hamletov oče, je umrl v sumljivih okoliščinah. Hamlet je sumničav. In nato dobi potrdilo, da oče ni umrl naravne smrti, prav od njega. Oče se mu namreč pokaže kot duh. Pove, da ga je umoril brat in zahteva maščevanje, ki ga Hamlet tudi izpelje. Ni mu težko, saj mu je stric vzel vse. Najprej očeta, nato mater, saj se je poročil z njo. Vzel mu je denar in prestol in tako je lahko zavladal nad njim.
Nad Noro je vladal mož in družba tedanjega časa. Nora je imela dom, meščansko hišo, kjer je vse potekalo navidez popolno. Popolna družina, popoln zakon. A ni bilo tako. Zakonski odnosi so bili zlagani, saj je Norinemu možu Helmerju bila, bolj kot ona, pomembna družba. Ona je njega iskreno ljubila, kar je dokazala, ko je prekršila zakon(ponaredila je namreč očetov podpis), da je lahko prišla do denarja, s katerim je možu rešila življenje. Mož tega dolgo časa ni vedel, ko pa je izvedel ni bil hvaležen, temveč se je počutil ponižanega pred družbo. Družba tedanjega časa žensk ni obravnavala kot enakovredne moškim, zato je bila Nora ujetnica družbe in hkrati lutka svojega moža.
A ujetnica je bila le toliko časa, dokler se je vedla naivno in nezrelo. Ko pa je postala prava ženska, se je uprla možu in zatiralski družbi. Uprla se je tako, da je zapustila otroke in moža, ki je dušil njen življenjski prostor vse do njenega odhoda. Z odhodom je dokazala, da si je upala tvegati in se upreti tedanjim merilom, ki so jo omejevala iz dneva v dan. Z odhodom si pridobi svobodo in končno lahko začne dihati s polnimi pljuči.
Hamlet se ni uprl s pobegom, ampak je izbral drugačno pot. Pretvarjal se je, da je blazen, in res mu je tako uspelo zavesti ljudi okoli sebe. Med pretvarjanjem pa je skrbno koval načrt za maščevanje. Na vprašanje, ali je načrt bil uspešen, bi lahko odgovorili nikalno, saj so umrli tudi nedolžni ljudje in Hamletu se ni uspelo osvoboditi in preživeti hkrati. Končal je prav klavrno.
Zaradi takšne usode Hamlet ni moj zmagovalec. Zmagovalka je Nora. Zakaj prav ona? Zato, ker je bila drzna borka, ki je uspela premagati velike ovire, ki jih nekatere ženske ne bi mogle. Premagala je moško sebičnost in zatiralsko družbo. Zmagovalka je tudi zato, ker se sploh upala soočiti s tem problemom, ki je pestil ženske nekoč in jih ponekod tudi danes. Ženske v današnjem svetu iščejo pomoč drugih, Nora pa ni imela nikogar, pomagala si je sama, zato jo občudujem še toliko bolj.
Odločnost lahko opazimo pri obeh junakih. Hamlet je bil odločen, da se bo maščeval za vsako ceno, in to je bilo rahlo nepremišljeno, zato tudi ne doseže tega, kar bi lahko. Nora pa se na svoji poti odloča premišljeno in trezno, zato je bolj uspešna in doseže cilj. Pohvalno.
In s tem sem ponovno povedala, da je zame Nora tista, ki je zmagovalka. Morda pa ženske le držimo skupaj.

Nika Koncut, 2. b