BRANJA
Vedno več ljudi se odloča brati knjige samo nekega določenega avtorja,
(npr. Mary Higgins Clark, Amanda Quick, Victoria Holt, Agata Cristie
)
medtem ko se število bralcev na splošno zmanjšuje. Natančni vzroki za
to niso znani, mnogi pa za to krivijo moderno tehniko (televizija, računalniki,
DVD, internet,
.), a o tem pozneje.
O dobrih ali slabih straneh tega, da se odločamo za prebiranje določenega
avtorja, ima vsak svoje mnenje, verjetno pa ljudje naj ne bi prebrali
samo ene vrste knjig, temveč bi se morali odločati za čim različne avtorje
in zvrsti. Priporočljivo je brati tako poezijo, 'šund literaturo', kot
revije ali pa celo podnapise na televiziji. 'Mešano branje' nam pomaga,
da večamo svojo razgledanost, da o eni stvari slišimo več mnenj in nato
ustvarimo svoje osebno mnenje. Če beremo naprimer knjige avtorja, ki ni
vnašal v svoja dela, zgodbe optimizma ali veselja, potem tudi bralci ne
bodo kipeli od volje do življenja. S tem sicer ne mislim, da bi morali
brati samo knjige, kjer je življenje opisano kot pravljica, saj kot pravi
rek, tudi preveč dobrega lahko škodi.
Nešteto mladih je namesto domačega branja pogledalo film posnet po knjigi.
Večina ljudi (predvsem učitelji, profesorji) tega ne odobrava, proti temu
pa tudi ne morejo nič. Učencem pa tudi ne gre zameriti, kajti kdo bo bral
Romea in Julio v izvirniku, če lahko kar dve uri pred televizijskim zaslonom
občudujemo Leonarda DiCapria. Najučinkovitejši način, da si zapomnimo
obnovo pa je, da pogledamo film in preberemo knjigo ter ju primerjamo,
ker vemo, da se film razlikuje od knjige. Končno pa, branje podnapisov
pripomore k učenju tujega jezika.
Gledanje televizije moti učitelje, računalnik pa je trn v peti našim staršem.
Referate in seminarske naloge bi bilo nemogoče delati brez računalnikov
(pozneje pa dobiti zaposlitev), med 'raziskovanjem' se namreč naučimo
uporabljati računalnik, izvemo oz. preberemo veliko novega, kar pa nam
lahko pomaga pri drugih referatih, preko računalnikov lahko komuniciramo
s svojimi sošolci in pri tem bistveno zmanjšamo račun za telefon. Računalniki
(točneje internet) so namesto knjig postali vir znanja. Negativna stran
tega pa je, da škodujejo zdravju in hitreje postanemo od njih odvisni
kot od knjig, zelo podoben učinek pa imajo tudi knjige, kajti marsikomu
se je poslabšal vid, ker je bral pri npr. neprimerni svetlobi (prepovedani
stripi, knjige pod odejo, ob baterijski svetilki). No, morda so to tudi
samo izgovori za tiste, ki jim branje preveč ne "diši".
Če se po napornem tednu poskuša kak neknjižni molj spočiti, se bo raje
odločil za film, kot za knjigo, ker manj obremenjuje možgane, ni mu treba
uporabljati svoje domišljije. Zato tudi pravi, da si bo privoščil 'odklop',
najbolj zaželen pa je seveda 'vklop'.
Bližajo se poletne počitnice in sedaj se ne bomo mogli izgovarjati, da
nismo imeli časa, da bi prebrali kakšno knjigo ali dve. Na začetku nas
bo večina pogledala nekaj filmov, ki smo jih med letom zamudili, na morje
pa se bomo nekateri odpravili natovorjeni s knjigami (verjetno lahkotnejšim
branjem), dekleta pa bodo tudi nakupila najnovejše izvode revij, kot so
npr. Cosmopolitan in Elle. V glavnem: časa bo na pretek, volja do branja
to pa je že druga pesem.
Monika Baša, 3. a |