Biti ali ne biti? To je tisto, med čim imamo ljudje možnost izbire. Na začetku je smiselno, da na nek način definiram besedo dvoboj. Lahko jo razumemo kot boj, ki je potekal v času romantike, lahko pa ga razumemo/označimo kot boj za nekaj. Nekaj je v tem primeru ljubezen.
Pa se odpravimo naprej v preteklost. V čas romantike. Čustva. Čustva so bila tista, ki so nekaj štela. Romantiki so živeli, da bi ljubili in bili ljubljeni. Če so imeli oboje, so bili seveda srečni. Vendar vemo, da temu ni bilo tako. Da bi dobili ljubezen, ki si jo želijo, so storili vse. Kje je tu smisel? Smisel življenja so iskali v ljubezni, ki je bila kot grad v oblakih. Nekako niso želeli sprejeti dejstva, da bi pri osebi, ki jo ljubijo, nimajo skoraj nobene možnosti. Vendar so se borili, dokler niso dokončno izgubili. Oseba se je poročila. Tragedija!
Dandanes se dogajajo enake stvari. Niso povsem enake, vendar obstaja povezava. Glede na vsa besedila, ki sem jih prebral, ki izvirajo iz obdobja romantike, so moški tisti, ki se borijo za žensko. Na primer Prešeren, Werther in ostali. Vsi opisujejo trpljenje moških. Ali morda zato, ker ženske niso smele/mogle ustvarjati? Ali pa samo zato, ker je bilo ženskam vseeno, katerega "lepotca" dobi, samo da jo bo lahko preživljal? Kdo je potem tisti, ki ni imel vrednosti? Ženska, ki je na nek način "čakala" na najboljšega, ali pa moški, ki se je celo ponižal, da bi osvojil njeno srce? Na to se niso ozirali. Vse, kar so si želeli, je to, da bi postali ljubljeni. Čast? Kaj je to?
V današnjem času pa potekajo boji za čast in priljubljenost. Vsi si želimo (vsaj večina) biti priljubljeni in ljubljeni. Želimo biti nekdo, poleg tega pa si želimo, da nas imajo radi. Več truda vložimo v "čast" kot v ljubezen. Pomislite samo, kaj je cilj večine mladih? Odgovor, ki ga boste najpogosteje slišali, se glasi: "Rad bi bil-a vpliven-a" oziroma "rad bi bil nekdo, rad bi čast." Zakaj nikoli ne slišimo, da bi radi družino in da bi radi živeli? Čast je tista, ki je pomembnejša, medtem ko je v času romantike bila ljubezen vredna največ.
Naj se vrnem nazaj k dvoboju. Romantika. Iz besedil lahko razberemo, da so bili takrat dvoboji, res dvoboji v pravem pomenu besede. Šlo je za nekakšen ljubezenski trikotnik. Dva se borita za srce ene dame. Kaj pa danes? Je tudi tako? Na žalost, ali na srečo, kako kdo to razume, ni tako. Večina ljudi je predana delu, karieri ter svojim, velikokrat zgrešenim življenjskim ciljem. "Ljubezen bo že prišla, ko bo čas," se prepričujejo. Je res tako? Ali so te zveze res trdne? Poglejmo samo pare v Sloveniji. Vsak tretji par, ki se je poročil, je ločen! Zame je to dovolj trden dokaz, da moramo veča časa nameniti ljubezni, ter svojemu življenju. Torej moramo združiti današnje obdobje ter obdobje romantike, dodati nekaj "soli" in dobili bomo "obdobje", ki zaradi "soli" ne bo popolno, vendar se bomo temu neobstoječemu cilju (popolnosti) približali.
V obdobju romantike, so bili predani ljubezni, kaj se bo z njimi zgodilo jih ni preveč zanimalo. Samomor je najboljša rešitev. Če mi ne uspe, se ubijem. Kaj mi bo življenje brez prave ljubezni? Našli so zelo hitro in enostavno (od)rešitev.
Kariera, uspeh, čast …to se danes ceni. Vsi želimo imeti čast. Spoštovanje. Če tega nimamo. Samomor. Slovenija je na vrhu piramide samomorov. Res je, da je malo karikirano, vendar smo tako lahko naredimo zanimivo primerjavo. Romantika: če ni ljubezni, samomor. 21. stoletje: če ni časti, samomor. Tu se vidi, kje je imela čast večji vpliv in kje ljubezen.
Kakorkoli že, dejstvo je, da imata tako ljubezen kot čast velik vpliv v našem življenju, čeprav tega ne opazimo. Kolikšen je ta vpliv na posameznika, je odvisno od njega. Če pa pogledamo večino ljudi, pa uvidimo, da se stvari spreminjajo. Tako je in tega ne moremo spremeniti. V 18. stoletju je nek pisatelj zapisal, da smo vsi v svetu enakopravni. Ne vtikaj se v zadeve drugih in drugi naj se ne vtikajo v tvoje zadeve. Če se srečamo, lepo. Če se ne, nič zato.
Na žalost se vsi vtikamo v zadeve drugih. Tekmujemo. Ne toliko za ljubezen kot za čast. Ne bo nas uničila narava, atomska bomba ali kaj podobnega. Najhujše orožje so naše misli, menja, razmišljanje. Ljubezen, čast, sploh ne vemo, kaj vse je bilo, niti ne vemo, kaj bo, ko nas ne bo.