Romantiki - cmere ali nekaj povsem drugega ? Kot pri mnogih vprašanjih se pojavita tudi pri tem vprašanju ˝dve plati medalje˝.
Romantiki so bili gledano iz mojega stališča vsekakor cmere in najbrž tudi malo neumni, saj po mojem mnenju samomor ni nobene rešitev, pa naj te neka stvar ali oseba še tako močno prizadene. Torej romantiki niso bili nič drugega kot navadne bojazljive cmere. Ponavadi je bil glavni vzrok trpljenja romantika ženska, toda kaj mu je pomagalo, da je cele dneve prebil doma v mislih na svojo ljubljeno? Pomembna so dejanja, ne pa brezpomensko stokanje, utapljanje v žalosti ter razmišljanje o samomoru. Pomembna so dejanja! S poudarjanjem, da so pomembna dejanja, pa mislim predvsem na to, da bi bila veliko boljša rešitev romantikov, da bi naredili vse, in še več, kar je v njihovih močeh, da bi osvojili ljubezen svojega življenja. Seveda pa pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so romantiki imeli po poti do sreče številne ovire. Večinoma je bila glavna ovira, da so bile njihov izbranke že srečno zaljubljene v nekoga drugega. Zaradi tega ne smemo na romantike gledati samo kot na cmere. Čisto možno je, da so nekateri preizkusili vse, da bi osvojili svojo ljubljeno, toda vseeno jim ni uspelo. Če pa pogledamo romantike z malo drugačnega stališča, pa moramo poudariti, da so največje mojstrovine iz časa romantike nastale zaradi depresivnosti razočaranih romantikov. Torej, če bi vsi ustvarjalci bili ljubljeni, bi verjetno imeli zelo malo oziroma skoraj nič mojstrovin iz časa romantike.
S tem razmišljanjem sem prišel do zaključka, da so romantiki sentimentalne cmere, toda na to ne smemo gledati iz negativne perspektive, jaz se navsezadnje vseeno strinjam z rekom: Čas zaceli vse rane.

Tim Pahor, 2. a