Zgodba, v kateri opisuje
dekle, ki v letu 1965 obiskuje tretji letnik gimnazije, se je začela v prvih
majskih dneh tega leta in se zapleta in razpleta vse do zadnjih septembrskih
dni v letu 1965.
Ingoličevo delo se začne v gimnazijskem razredu tretjega letnika, katerega obiskuje
tudi glavna junakinja te zgodbe, Jelka. Že takoj na začetku se Jelka srečuje
z bolečinami v trebuhu in slabostjo. Pouku ne more slediti zaradi misli, ki
ji uhajajo v preteklost. Te se vračajo k dnevu neke domače zabave, kjer se je
Jelka spoznala s simpatičnim fantom in z njim preživela tudi noč ... po tem
dogodku fanta nikoli več ni srečala. Te misli so jo po dolgem zanikanju sami
sebi pripeljale do odgovora: Noseča sem!!! Nikomur ni upala in ni hotela zaupati.
Kot da že ta novica ne bi zadostovala, je v igro prišel tudi vanjo zaljubljen
sošolec po imenu Tomaž. Vabil jo je na zmenke, vendar se kot bodoča mati ni
več počutila kot 17-letnica, ki bi zahajala na zmenke. Jelka je bila najboljša
učenka pri uri francoščine, zato se je tudi njen profesor veselil, ko je izvedel,
da njegova učenka potuje v času poletnih počitnic v Francijo. Oče jo je pospremil
na vlak in odpeljala se je proti Parizu. Med dolgim potovanjem so se ji v glavi
obudili lepi spomini iz časov, ko je bila še mlajša in brezskrbna. Na pariški
postaji so jo pričakali očetovi prijatelji, Gramontovi, pri katerih je Jelka
preživela cel mesec. Ob prihodu v novo bivališče so jo spoznali Gramontovi z
njihovo služkinjo Franchon. Ta je bila prijazna ženska srednjih let, ki je rada
opravljala svoje delo. Kmalu sta se Franchon in Jelka spoprijateljili. Po nekaj
dnevih spoznavanja Gramontovih, so se ti odpravili na obalo. S sabo so želeli
imeti tudi Jelko, a ta v njenem trenutnem stanju ni želela razkazovati svojega
telesa. Zato je ostala doma. V tem času je Franchon ugotovila Jelkino skrivnost
in ji pomagala, kolikor je zmogla. In nekega dne
"Jelka! Pošta iz Ljubljane."
Jelka je bila vesela pisma staršev, a še bolj se je veselila Tomaževega pisma.
Čeprav njegova vsebina ni bila to, kar si je predstavljala. V tem pismu ji je
razkril vsa svoja čustva. A Jelka, kljub enaki ljubezni, ni zmogla napisati
enako, saj bi mu morala razkriti svojo skrivnost. Ja njena skrivnost ni pozabljena.
Trebuh je rasel in rasel. Po enomesečnem bivanju v Franciji se je Jelka preselila
k Franchon in njeni družini. V Lensu, v severni Franciji, je rodila zdravega
sinka po imenu Francois. Jelka naj bi dečka oddala starejšemu paru, ki ni mogel
imeti otrok. A tega ni zmogla. Še preden se je vrnila na slovenska tla, se je
v pismu zaupala svojemu očetu o njeni nosečnosti in sinu. Oče jo je pričakal
na ljubljanskem letališču in jo takoj stisnil v objem. Jelkina mati ni bila
tako srečna kot njen mož zaradi novega družinskega člana pri Stropnikovih. Seveda
se s Francosiom niso odpravili različni problemi. Morala je nadaljevati šolanje
in še vedno nihče v razredu ni vedel, kaj se je dogajalo med poletnimi počitnicami
z njihovo sošolko. Jelka je tako odšla v šolo in zaprosila ravnatelja za dovoljenje
o nadaljnjem šolanju. Vendar se ta ni odzval na njeno prošnjo in sklical učiteljski
zbor, ki bi odločil o tem primeru. Večina jih je bila za to, da bi Jelka bila
izključena od pouka, vendar je na srečo bil v ta pogovor vključen tudi profesor
francoščine, ki se je zavzemal za Jelkino šolanje. Na koncu je lahko prepričal
vse kolege o Jelkini šolski prihodnosti. Tako je srečna, novopečena mati hodila
ponovno v šolo z roko v roki s svojim izvoljencem Tomažem.
Ingoličeva GIMNAZIJKA govori o problemu nezaželenega materinstva. Kljub različnim
kontracepcijskim možnostim se še veliko premladih punc srečuje z istim problemom.
Knjiga razkriva vse težave in misli, s katerimi se spopadajo mlade mamice.
Tihana Rob, 1. a