Začetek moje kratke, vsaj upam, da bo kratka. retrospektive današnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, je naslov, ki napoveduje temo. Vse se je začelo z odličnim pevskim nastopom, slovenska himna dolgo ni tako polno zvenela kot danes. Predvsem pohvalna je tudi državljanska kultura dijakov, saj so večinoma vstali pred koncem prvega verza. Pri madžarski himni pa je bil polom po celi vrsti s profesorji vred, kar je bilo pričakovano. Saj v celi dvorani ni bilo nobene zastave, ne slovenske, kaj šele madžarske, ki bi ponazarjali, da se gre za prireditev, pri kateri se pričakuje, da se bosta recitirali oz. predvajali obe himni.

Uvod v prireditev je predstavljal umetni govorni nastop 3 dijakinj, ki so občinstvu prebrale misli ob kulturnem prazniku. Govorni nastop je bil sestavljen iz dveh lepo razvidnih delov. Prvi bi lahko bil "Nihče ne razume nas mladih!", saj so se njihove besede vrtele okoli te teme. Odrasli naše kulture ne razumejo, ker mi ne razumemo njihove. To je dejstvo že od nekdaj, ampak ta razlika nikoli ni bila tako velika kot danes. Tako smo se recimo s tem sprijaznili. Drugi del je pa bil velik paradoks. Najprej trdimo, da imamo mladi kulturo, ki je drugačna od kulture odraslih, nato pa, da mladi nimajo dejanske kulture, ker s svojim obnašanjem odsevajo svoje življenje, kar po njihovem mnenju ni kultura. Tukaj se porodi vprašanje, kaj je sploh kultura. Odgovor sem poiskal v Velikem slovenskem leksikonu. Ta se glasi:

Kultura
… skupek dosežkov in spoznanj neke skupine osebkov, to so vrednote, sposobnosti, navade

Mislim da se oboji motimo oz. imamo oboji prav. Oboji imamo svoji subkulturi, ki imata svoje vrednote, sposobnosti, navade, ampak nekje se oboji stikamo. Verjamem, da tega stičišča ne bomo našli. Sedaj sem uspel zaiti s teme … Iz govornega nastopa bom izpostavil t. i. kulturno elito DSŠ Lendava. Po zgornjih kriterijih ima vsak svojo kulturo, kulturo imajo tako likovniki, kot lenuhi, kot pesniki itd.. Izpostavljanje neke skupine, ki je le peščica dijakov, je omejevanje kulture, saj namesto večje skupine imamo peščico, ki je v primerjavi z ostalimi kulturno bolj uboga kot bogata. Nasploh je bil slovenski govor slabo premišljen in zapisan. Verjamem, da ga niso napisali dijaki, kar je izkaz nezaupanja v naše pisne sposobnosti. Najbolj všeč mi je bil madžarski del, ki je bil kratek in jasen. Primerne so bile tudi misli ge. Gabriele Bence, ki so bolj ustrezale dani situaciji. Odsevale so po mojem mnenju bolj kulturno situacijo v našem koncu Slovenije.

Lutkovna predstava teatra Pupila je bila zelo dobra. Doživeto, vneto, prijetno predstavljena jasna zgodba. Malo so bili moteči preskoki v zgodbi. Ampak nasploh dobra predstava, ki je požela bučen aplavz.

Skrajni čas je bil tudi, da se nam je predstavil filmski krožek. S svojimi kratki filmi so še bolj kot Pupila, bili deležni aplavza. Iz vrst amaterjev imajo nekateri resen talent za prodor med profesionalce. Pohvalen nastop, ki je kot Pupila razvedril celotno prireditev.

Prireditev je večinoma uspela. Za naslednjič bi bilo boljše, da bi dijaki napisali nagovor, če bi bila tema direktno povezana z dijaki.

Tadej Jalšovec

Dodatek
To besedilo je izraz mojega osebnega mnenja in ni naperjeno proti nikomer. Za vsem napisanim stojim s svojim imenom. Besedilo je intelektualna lastnina in zaščitena proti kopiranju. Objava besedila v tej obliki je zagotovljena po 39. členu Ustave RS. Prav tako ne smatram sebe za nezmotljivega in si po 40. členu Ustave RS pridružujem pravico do popravka besedila, če sem kaj napačno interpretiral.

Š Tadej Jalšovec, 2006