Čustvo, ki je vredno posebne obravnave

Menim, da je najlepše čustvo, ki obstaja, ljubezen. Ne le ljubezen med žensko in moškim, med dekletom in fantom. Tudi ljubezen do bližnjega: do staršev, prijateljev, znancev.
Literarno in zgodovinsko obdobje romantike mi je res všeč, saj so takrat to čustvo še posebej izpostavljali. Kot vse drugo ima tudi ljubezen svoje dobre in slabe strani. Ko ugotoviš, da te ima človek, do katerega res veliko čutiš, rad, lahko v trenutku postaneš najsrečnejša oseba na svetu. Cel čas si dobre volje, si prepevaš, vse se ti zdi popolno. Misliš, da bi lahko celo poletel. Tvoj pogled na svet postane optimističen, kot da bi gledal skozi rožnata očala. Seveda pa je tu še tista slaba stran. Če imaš koga neznansko rad, nato pa izveš, da on ali ona do tebe ne čuti nič, se ti lahko v hipu podre svet. Padeš v depresijo, nimaš nobene volje do življenja, po glavi se ti podijo same črne misli. Cele dneve si slabe volje in jočeš, misliš le nanj/o. V skrajni fazi lahko pomisliš celo na samomor, saj misliš, da se boš tako znebil vseh slabih stvari. Ampak ni vredno. Res je, da ne bo več tistih muk, toda tako lahko zamudiš ogromno čudovitih trenutkov. Ni se vredno obremenjevati s slabimi stranmi ljubezni, saj čas zaceli vse rane. Težko je, ampak slej ko prej mine tudi to. In kmalu pride nova ljubezen. Vsak človek kdaj v življenju doživi obe strani - dobro in slabo. Pravijo pa, da je tudi v slabem vedno nekaj dobrega. Iz tega se lahko marsikaj naučimo in nam je naslednjič vsaj malo lažje. Ampak vsakič, ko pomislimo na tiste lepe trenutke, ugotovimo, da je vredno ljubiti.
Najlepši občutek je, ko ljubimo in smo ljubljeni. Zato naj živi ljubezen!


Saša Adorjan