"Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi…"
Edward Clug

Pred mesecem dni je v lendavski Gledališki in koncertni dvorani uspešno nastopil baletni ansambel SNG Maribor. Balet predstavlja tudi letos del abonmajskih predstav. Po baletu Zorba in še posebej po letošnjem Tangu sem bila prav vesela, da smo imeli v Lendavi priložnost in možnost ogleda tako dobrih predstav. Ko sem malo pobrskala po internetu in zasledila podatke o predstavi Tango, sem bila nad videnim še bolj navdušena.
Tango - kot je naslov baletne predstave - je na sporedu že od aprila 1998 in je zaradi izjemnega uspeha in zanimanja občinstva uvrščen med stalni repertoar mariborskega narodnega gledališča. Balet Tango je žel nagrade na več tekmovanjih in kvalifikacijah: ponaša se lahko z naslovom za Najboljšo svetovno koreografijo v letih 1993-1998, na Mednarodnem baletnem tekmovanju v Varni, leta 1998, pa je Edward Clug (baletnik, rojen v Romuniji), dobil prvo nagrado za najboljšo koreografijo. Leta 1999 si je Clug prislužil posebno nagrado za koreografijo na tretjem svetovnem tekmovanju baleta in sodobnega plesa v Nagoyi (Japonska). Istega leta je dobil tudi nagrado Najboljše plesne predstave, ki jo podeljuje Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Naj povem, da Edward Clug v predstavi ne le pleše, temveč jo je tudi koreografiral in režiral.
In vsebina? Klasičnega tanga, tega argentinskega plesa v baletni predstavi, ne vidimo. Ker pa tango velja za strasten ples, je tako koreograf lažje predstavil različne situacije. Predstava nima trdno zasnovane zgodbe, je niz prizorov, izstopajo zgodbe treh parov. Na odru, ki ima minimalno sceno in ponazarja ulico, je več parov, vsak igra svojo vlogo. Tango Edwarda Cluga je tango življenja, igra začetka in konca, izhodišče in cilj, vročičnost mladostne ljubezni, vmes pa je veliko nesporazumov in tudi trenutkov, ko se zatira lastno srce, ko prevladujejo strahovi, blodnje in beg, strast in bolečina, večno navzoči naboj med moškim in žensko. Koreograf izvirno stilizira naravno gibanje, ga tudi smiselno bogati v čustveni refleksiji, ko oblikuje različne karakterje in medsebojne povezave. Posebno sled v gledalcu pušča ples, "uprizorjen" s kretnjami govorice gluhonemih, ki je bil viden v duetu med Clugom in Valentino Turcu.
V enournem dramatičnem prepletu, poleg virtuozne izvedbe mariborskih baletnikov, fascinira melodično zlitje plesa in glasbe, saj gibi plešejo z akordi. Predstava je v celoti tako izvrstno oblikovana, da bi se je lahko razveselil vsak oder.
Naj omenim še nekaj imen, ki so nastopili v baletni predstavi Tango: Adriana Cioata, Galina Čajka, Klavdija Čerimagić, Marina Krasnova, Pia Mlekuš, Kleopatra Purice, Valentina Turcu, Daša Rashid, Anton Bogov, Azat Gharibyan, Anton Bogov, Edward Clug, Vadim Kurgajev, Vasilij Kuzkin, Sergiu Moga, Aleš Tkalec. Za glasbo so poskrbeli: Astor Piazzollo - Libertango, Hugo Diaz - Milonga Trieste, Gardelo in Le Pero, Bregović - Tango ter JeanMarc Zelwer in Dupere - Portal.
Srčno upam, da bo Lendava lahko v prihodnosti gostovala baletni ansambel z orkestrom, ki bo skupaj s plesom nudil zaokroženo umetniško doživetje. Takrat se bo dvorana napolnila ne le s sliko, občudovanjem in čustvi, ampak tudi z mogočnostjo zvoka.

Eva Nađ, 2. a