Danes sem se odločila, da ti bom na kratko napisala, kaj se je dogajalo pri Alvingovih, kaj se je z mano zgodilo.
V glavnem veš, da sem že od mladih nog služkinja pri hiši Alvingovih in da ima gospa Alvingova sina, Osvalda, ki ga je že v otroštvu poslala v Pariz. Nedolgo se je vrnil domov, da bi bil prisoten na otvoritvi zavetišča, ki ga je gospa Alvingova dala sezidati iz denarja svojega pokojnega moža.
In v bistvu bi ti rada napisala samo to, kako so vse tiste lepe sanje, ki sem imela v sebi, šle v nič. Ko sem zagledala Osvalda, sem se takoj zaljubila vanj in mislim, da je bilo tudi z njim tako. Vse je bilo čudovito. Že sem si predstavljala, kako bova skupaj živela, kako bova srečna, ko nama je naenkrat ga. Alvingova izjavila nekaj. Nekaj, na kar nikoli niti pomislila ne bi. Povedala je, da v resnici Engstrand sploh ni moj pravi oče, ampak gospod Alving in to pomeni, da sem Osvaldova polsestra. Pozneje se je tudi izvedelo, da je Osvald hudo bolan. Končno, ko bi lahko postala srečna, se zgodi nekaj tako groznega.
No … tako sem si lepo pripravila kovček in se priselila nazaj k mami v mesto. Saj pa, le kaj bi lahko počela poleg Osvalda, ki je hudo bolan (le Bog ve, kako dolgo bo še med nami …) in navsezadnje mi je še polbrat. Saj me v bistvu to niti ne bi tako zelo motilo … saj je že čisto vseeno … Mislim, da sem prav storila tako, kot pač sem.
Kaj misliš? In res, kaj je sploh s tabo? Se je tudi s teboj kaj tako "zanimivega" zgodilo? PROSIM, odpiši mi čim prej!!!

Topel pozdrav, Regine.