nebesko kraljestvo

NEBEŠKO KRALJESTVO

IZVIRNI NASLOV: Kingdom of heaven
IGRAJO: Orlando Bloom, Eva Green, Liam Neeson, Jeremy Irons, Brendan Gleeson, Marton Chokas
REŽIJA: Ridley Scott
SCENARIJ: William Monahan ŽANR: Zgodovinski epski spektakel
TRAJANJE: 145 minut
DISTRIBUTER: Continental film
PREMIERA: 5. maj 2005
www.kingdomofheavenmovie.cm

"Brez strahu se zazrite v sovražnikov obraz. Vedno povejte resnico, četudi vas to stane življenja. Branite nemočne in nikomur ne storite krivice. To je vaša prisega..."

Nebeško kraljestvo je epski spektakel o križarskih vojnah. Balian iz Ibelina (Orlando Bloom) je mladi kovač iz Jeruzalema, ki se v vojno poda, da bi ljudstvo ubranil pred tujimi osvajalci. Film je režiral Ridley Scott, znan po uspešnicah kot so Gladiator, Hannibal in Sestreljeni črni jastreb.

Pred skoraj natanko petimi leti se je režiser Ridley Scott po nekaj povprečnih filmih (Peklenski valovi in G. I. Jane) z Gladiatorjem spet vrnil v prvo režisersko ligo, ki jo je kasneje s filmoma Hannibal in Sestreljeni črni jastreb samo še potrdil. Tudi vsi ostali so imeli od sodelovanja pri tem filmu zgolj korist, saj se je denimo Avstralec Russell Crowe z vlogo karizmatičnega gladiatorja v tem visokoproračunskem epskem zgodovinskem spektaklu prebil med najbolj spoštovane in najbolj plačane hollywoodske igralce. Seveda, Gladiator je štiri desetletja po Kubrickovem Spartaku spet obudil pozabljeni žanr zgodovinskih spektaklov, saj so studii začeli na mah razvijati epske zgodovinske filmske projekte z velikimi zgodovinskimi osebnostmi, velikimi zgodbami ter bitkami z zvezdniškimi imeni pred kamero in za njo. Ti so pri nas prišli na spored v lanskem in v začetku letošnjega leta. Prva je bila Troja, ki je iz dvatisočletnega spanja obudila Iliado, nato je švistnil Kralj Arthur, ki se je spopadel z legendo o vitezih okrogle mize, potem pa se je zabliskal še filozofski Alexander, s katerim je Oliver Stone želel prodreti v možgane enega največjih vojaških osvajalcev vseh časov. Če se je Gospodar prstanov, ta sedaj že arhetipski filmski boj med dobrim in zlim, z lanskih letom za zmeraj iztekel, in če je lani največ kontroverznosti požel Kristusov pasijon, potem nam je Ridley Scott, mojster vizualnih ekstravaganc, mogočnih kadrov in epskega zamaha z Nebeškim kraljestvom pripravil nekaj, kar izgleda kot nekakšen klon zgornjih dveh filmov.

ZGODBA

Zgodba filma je postavljena v dvanajsto stoletje, v Jeruzalem in čas med drugo in tretjo križarsko vojno, osredotoči pa se na zgodbo o mladem Francozu, ki najde svojo usodo kot vitez in izkusi, kaj ta veličastni naziv resnično pomeni. Verske vojne, ki divjajo v oddaljeni Sveti deželi, se mu zdijo daleč stran, vendar se po spletu okoliščin zaplete v to neverjetno dramo. Mladi kovač Balian, ki ga je upodobil Orlando Bloom, je izgubil družino in zato skoraj tudi vero, ko se sreča z velikim vitezom Godfreyem Ibelinskem (Liam Neeson), ki se za kratek čas vrne domov iz bojev na vzhodu. Izkaže se, da je z njim povezan

tesneje, kot bi si lahko mislil - on je Balianov oče. Godfrey mu tudi razkrije pravi pomen viteštva ter ga popelje na dolgo pot do svetega mesta. V njem vlada trhlo premirje po zaslugi razsvetljenega krščanskega kralja Baldwina četrtega, ki mu pomaga svetovalec Tiberias (Jeremy Irons), vojaško pa položaj nadzoruje legendarni muslimanski voditelj Saladin (Ghassan Massoud). A Baldwinu so dnevi šteti, saj fanatizem, pohlep in ljubosumje med križarji ogrožajo mir. Sredi poganstva in spletk srednjeveškega Jeruzalema se Balian zaljubi, dozori v voditelja ter se nazadnje postavi v bran mestu, ki mu grozi poguba. Vse to stori z namenom, da bi uresničil "NEBEŠKO KRALJESTVO", Baldwinovo vizijo miru, po kateri naj bi med verami in kulturami na zemlji vladala harmonija.

O PRODUKCIJI

Nebeško kraljestvo je skratka epska drama o križarskih vojnah, podana skozi oči moškega, ki se znajde sredi bojev za ideale. Mojster sodobne epske drame Ridley Scott zgodovinska dejstva uporablja zgolj kot ozadje za intimno človeško dramo, dvigne tančico mističnega z viteštva in oživi titansko bitko med muslimani in kristjani, bitko za Sveto deželo, ki se je bojevala pred tisočletjem, a odmeva še danes.

William Monahan je scenarij napisal v sodelovanju s Scottom in dogajanje izmišljene zgodbe postavil tik pred začetek tretjega križarskega pohoda, ko so v Jeruzalemu in v večini Svete dežele vladali evropski vitezi, ki sta jih v križarske vojne potegnili versko vrenje in obljuba po zemlji in bogastvu v eksotičnih krajih. Njihove zgodbe se vrtijo okrog enega od teh vitezov, Baliana Ibelinskega, ki postane junak, ko se odločno upre izdajalski krščanski navezi in prebivalce Jeruzalema vodi pri obrambi zoper Saladinovo številno saracensko vojsko.

V Jeruzalemu se Balian zaljubi v princeso Sibyllo, sestro kralja Baldwina, ki se je proti svoji volji poročila z moči lačnim baronom Guyem de Lusignanom (Marton Csokas).

"Že od nekdaj sem si želel posneti film o vitezih in srednjem veku, posebej o križarskih vojnah," pravi Scott. Scottov tipičen junak je povprečen, čeprav nadarjen mož (ali ženska) ki se zaplete v neverjetne dogodke - lik, ki skozi tragedijo in muke postane pravi junak, nekdo, ki se zoperstavi vsemu in vsakomur in se nikoli ne ukloni (na primer Maximus iz Gladiatorja, Deckard iz Iztrebljevalca, Ripley iz Osmega potnika).

Tistim, ki jih zanimajo pretekli časi, je zanimivo analizirati zgodovinsko verodostojnost filma, sploh v povezavi z do trenutno do skrajnosti zaostreno situacijo na Bližnjem vzhodu. Režiser Ridley Scott se je od vsega tega že distanciral z izjavo, da je "filmar in ne dokumentarni zgodovinar," in da "gleda na samo temo iz perspektive akcije, iz katere je videti, da so bili vitezi kavboji tistega časa". Zanesljivost Ridleyeve izurjene režiserske roke zagotavlja, da bomo gledali vizualno fascinanten film s sentimentom Gladiatorja, veličino Gospodarja prstanov in usodnostjo Kristusovega pasijona, zato lahko samo upamo, da bodo religiozna zgodovinska dejstva, ki zmeraj veljajo za zelo občutljive teme, mladim, ki so najpogostejši filmski gledalci, predstavljene čim bolj v skladu z zgodovinskimi dejstvi.

"Zgodovinsko vitez, tako kot kavboj ali policaj, predstavlja osebo na samem vrhu lastne kulture v določenem obdobju," pravi Scott. "Ti liki nam od nekdaj omogočajo pripovedovanje zgodb o junakih. Zelo pomembno pa je tudi, da je lik pošten, zvest in kavalirski."

Monahan, ki je Scottu predlagal osnovno zgodbo, dodaja: "Vitez stoji za svojimi ideali in obdobje, ki najbolj osvetljuje ta ideal, so križarske vojne."

Z vzklikom "Taka je božja volja!" je papež Urban drugi leta 1095 pozval krščansko Evropo, naj se ponovno polasti svetega mesta Jeruzalem, ki so ga zasedle muslimanske vojske, ki so v sedmem stoletju osvajale Srednji vzhod. Klicu se je odzvalo na tisoče ljudi, od kraljev do kmetov in v naslednjih dvesto letih se je proti vzhodu odpravilo več valov križarjev, ki so oblegali starodavna mesta, ustanavljali kraljestva in zasejali semena verskih konfliktov v prihajajočih stoletjih.

Jeruzalem so si ponovno prisvojili med prvim križarskim pohodom (vseh skupaj jih je bilo osem) in tam je vladalo več generacij krščanskih princev. A do leta 1186, ko se začne naša zgodba, je v mestu vrelo. Saladin je postajal vse močnejši in tako začel ogrožati sam obstoj mesta. Nadaljnji obstoj mesta so zagotavljali zgolj garnizoni novih sil iz Evrope, zato so se kraljevi vazali, kakršen je bil Godfrey, vračali domov, da bi rekrutirali nove bojevnike.

"Nebeško kraljestvo ni tako, kot si mislite," pravi Bloom. "To ni nek zagrobni svet. To je svet, v katerem ste lahko tisto, za kar ste se rodili, kjer ste lahko zvesti sami sebi. To je kraljestvo vesti. To je kraljestvo upanja in enosti. To je idealni svet, po katerem bi morali vse stremeti, svet miru."

OD ZASNOVE DO SNEMANJA

Ridley Scott je s scenaristom Williamom Monahanom pripravljal projekt Tripoli, ko sta se začela pogovarjati o tem, da bi posnela film o določenih vidikih križarskih vojn. "To je zelo bogato zgodovinsko obdobje," pravi Scott. "Če na teh dvesto let pogledate skozi oči zgodovinarja, vidite vse možne nianse obnašanja človeka. V to obdobje se lahko zakopljete in skoraj kirurško izberete trenutek, ki ga želite raziskati."

"Gre z obdobjem, ki ga je moč primerjati z današnjim časom: odnos kristjanov in muslimanov, kako drug drugega izkoriščajo, kaj imajo v resnici za bregom," pokomentira Jeremy Irons. Scott dodaja, da je ustvaril filmsko zgodbo na podlagi zgodovine, ne dokumentarec. Nebeško kraljestvo je zgodovinske dogodke uporabilo kot platno, na katerem so naslikali večplastno človeško dramo. "Izbrali smo točko v zgodovini, v kateri vidimo stanje miru, ki ga danes očitno ne moremo doseči," pravi režiser. "Prav to je tako neverjetno. Obe strani skušamo prikazati v uravnovešeni luči. Junak, Balian, je človek, ki si najbolj od vsega želi, da bi vse storil tako, kot je treba. Eden najmočnejših likov v filmu pa je a Saladin, ki ga igra musliman."

Monahana že zelo dolgo zanima latinsko kraljestvo Jeruzalema, posebej vladavina Baldwina četrtega. "To je obdobje ravnovesja med križarji in muslimani," pripomni. "Gre za ravnovesje moči. Deloma je to praktično premirje, hkrati pa sta obe kulturi fascinirani druga nad drugo. Obojestransko spoštovanje miru zagotavljata kralj Baldwin IV in Saladin, saj ne eden ne drugi ne marata ekstremistov v svojih taborih."

Monahan je delal na podlagi prvotnih virov, uporabljal je pripovedi iz prve roke (v prevodih), pripovedi ljudi, ki so bili prisotni, ko se je pisala zgodovina. Skušal se je tudi izogniti interpretacijam, ki so bile zapisane v naslednjih stoletjih. Kot so pokazale njegove raziskave, sta kralj Baldwin in Saladin res dosegla za takratni čas nepojmljivo premirje med njunima družbama, med katerim so v Jeruzalemu vse tri monoteistične religije svobodno prakticirali.

Ko se začne filmska zgodba, je premirje res v veljavi. "Trgovina poteka v obe smeri," pojasni Monahan. "Ljudje živijo v sožitju. Latinsko kraljestvo je na ta način obstajalo skoraj sto let. Samo zaradi pohlepa, ambicije, fanatizma se nato njegovi temelji zamajajo."

ORLANDO BLOOM
Orlando najbolje zgleda zamaskiran. Gospodar prstanov, Sestreljeni Črni jastreb, Pirati s Karibov in Troja, so filmi, v katerih je nosil najrazličnejše kostume. Najbrž ga še nikoli niste videli v kavbojkah in ga tudi ne boste prav kmalu, saj že sname nadaljevanje "Karibskih piratov". Za 28-letnega Angleža lahko rečemo, da je imel neverjetno srečo. Pred Gospodarjem prstanom je namreč v manjši vlogi nastopil le v filmu o Oscarju Wildu. Orlando se ti pač vtisne v spomin. Sploh pa mlademu občinstvu, ki mu je trenutku postal ikona in kar po vrsti pobiral nagrade MTV-ja ter podobna priznanja najmlajših. To je njegova prva glavna vloga.

EVA GREEN
Odkril jo je velikan svetovnega filma, italijanski režiser Bernardo Bertolucci, ki ji je ponudil vlogo v svojem filmu Sanjači. Kot mlada anarhistka in zaljubljenka v svobodo in film, je očarala občinstvo s svojim naravnim šarmom, z nevsiljivo lepoto. Mnogi so se njene lepote zavedali šele po odhodu iz kina. V Sanjačih je izjemno upodobila naivno dekle polno nesmiselnih idej in zablod, ki živi v samosvojem, od realnosti odmaknjenem svetu. Eva ima pač tisto 'nekaj' v sebi in pa Nebeškem kraljestvu Eva Green nikoli več ne bo neznano ime, kot se vem morda zdi v tem trenutku.

LIAM NEESON
Bil je že Oskar Schindler, Rob Roy, Alfred Kinsey in čez leto, dve bo Abraham Lincoln, v filmu, ki ga o tem legendarnem ameriškem predsedniku pripravlja Steven Spielberg. Igral je v odličnih dramah irskega režiserja Neila Jordana, v nepozabni romantični komediji Pravzaprav ljubezen, Scorsejevih Tolpah New Yorka, igral bo v novem Batmanu. Tudi v Vojni zvezd je nastopil. Irski igralec Liam Neeson je pač odličen igralec in vlog mu še dolgo ne bo zmanjkalo. Ne glede na zvrst filma, je Liam vedno med najboljšimi. Morda res nikoli ni obveljal za najboljšega, a tudi za to je še čas.

JEREMY IRONS
Izjemni 56-letni angleški igralec najbolj ledenega pogleda na svetu je leta 1990 sicer prejel oscarja za film Reversal of Fortune, kjer sta blestela z Glenn Close, a tudi po mnogih letih in številnih izvrstnih vlogah in najrazličnejših priznanj, ostaja v senci svojih ameriških kolegov. Jeremy Irons ni bil nikoli superzvezdnik, čeprav bi si to zaslužil. Njegova prefinjena, angleško gosposka, minimalistična igra in njegov srh vzbujajoči pogled, Jeremyja uvrščata med največje sodobne igralce, glede na njegovo trenutno aktivnost, pa lahko zapišemo tudi, da njegov čas šele prihaja. Pa naj se sliši še tako čudno.

Ogled tega filma zelo priporočam tistim, ki imajo radi zgodovinske epe in ki jih ne moti malo krvi (pa saj je ni tako veliko : ). Zgodba je zanimiva, da pa ne bi bila preveč polna samo vojne in da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo se glavni junak zaljubi. Se pravi, da bi se v filmu dalo najti nekaj tudi za 'romantike'. Igralska zasedba je ODLIČNA, za mnoge najstnice pa je v tem filmu najbolj 'zanimiv' Orlando Bloom. Upam, da večina deklet ne bo odločila za ogled filma le zaradi njega, ampak tudi zaradi filma samega.

Za konec pa še nekaj citatov iz filma:

Godfrey of Ibelin: Be without fear in the face of your enemies. Speak the truth, always, even if it leads to your death. Safeguard the helpless and do no wrong. That is your oath.

Balian of Ibelin: What man is a man who does not make the world better? Sybilla: There'll be a day when you will wish you had done little evil to do greater good.

Balian of Ibelin: You go to certain death. Hospitaller: All death is certain.

Sybilla: A woman in my place has two faces. One for the world, and one which she wears in private.

Hospitaller: Are you sorry for your sins? Godfrey of Ibelin: [Looking at Balian, his illegitimate son] All but one.

Godfrey of Ibelin: You are not what you were born, but what you have it in yourself to be.

Balian of Ibelin: What could a king ask of a man like me? Godfrey of Ibelin: A better world than has ever been seen. A kingdom of conscious. A kingdom of heaven.

Tjaša Šimonka 1.a