Biti Don Kihot danes Biti Don Kihot danes je kot živeti v nekakšni praznini. Saj že donkihotovstvo, ki je sinonim za idealizem, za sanje o lepem, pravičnem svetu, ni preveč primerno za današnji svet. Zelo dosti ljudi poznam, ki se samo delajo, da so orjaki, po drugi strani pa še z mezincem ne morejo nič storiti. "Prisluhnite" moji donkihotovski zgodbi: Pred tremi meseci se je zbrala skupina mladih zločincev, roparjev, orjakov na čelu z Don Kihotom, ki je takrat veljal za najmočnejšega človeka na svetu. Zbrali so se zato, da bi s skupnimi močmi podrli Dvojezično srednjo šolo v Lendavi. Vsi ti junaki so seveda pogledali preveč filmov in prebrali preveč knjig, zato se jim je počasi začelo v možganih trgati. Šolo so zamenjali za ubogega ravnatelja T. F. Na pot so si s seboj vzeli motike, grablje in vile. Ko so prispeli do šole, so videli, da se je gospod F. nekam postaral, v resnici pa je bila to šola. V tistem trenutku se jim je zasmilil. Don Kihot pa je rekel: ''Mislim, da smo storili hudo napako, ampak vseeno, če smo že tu, opravimo svoje delo!'' Tistega dne pa so v šoli imeli strelske vaje. Slišali so, kako nekdo zunaj šole vpije na ves glas in v šolo meče različna orodja. Takrat je bila najboljša strelka v Sloveniji Csilla Kepe. Na ramo si je dala zračno puško in stekla ven, da bi prestrašila tistega, ki dela takšen hrup. Nenadoma zagleda celo dvorišče ljudi z orodji v roki. Vzame puško v roko, ustreli naravnost v Don Kihota, a ta se še v pravem trenutku umakne in pobegne. Tudi drugi junaki pobegnejo iz Slovenije in pustijo orodja pri dvorišču šole. Csilla vsa vesela skaklja od veselja, nakar pride policija in jo vprašajo: ''Ja, kaj pa se je tu zgodilo?'' Csilla jim vse razloži na dolgo in tudi pove, da je rešila šolo pred roparji. Od policajev dobi zlato priznanje in še milijon slovenskih tolarjev. Poglejmo še druge primere donkihotovstva. Nekateri ljudje pa se bojijo zobozdravnikov. Eni jih zamenjajo za vijake, mislijo da jim bodo razstreljali zobe. Zato je najboljše, da ne prebiramo toliko knjig o vojakih, ker se nam lahko že naslednje jutro pri zobozdravniku pojavi vojak. Torej, dosti ljudi je, ki ne pazijo na svoje možgane in jih preveč obremenjujejo z gledanjem strašnih filmov. Moje mnenje je, da je bolje biti realist in ne idealist. Sašo Vütek, 1. a