, da je morda vse to skupaj malo preveč dolgočasno. Le kako bi lahko vse to malo popestril? Ker pa vsemogočni Gospod vse ve in zna, mu ni bilo potrebno dosti razmišljati. Torej Imel je svet, na njem rastline, živali, ljudi, imel je tudi noč in dan, pa hrano in pijačo Ampak nekaj je vseeno manjkalo. Vse je bilo preveč enolično. Ljudje so vsak dan počeli enake, dolgočasne stvari. "No ja, morda pa je njim všeč tako, kot je," je za hip pomislil. Čez nekaj časa pa je že veselo koval nove načrte: "Če sem res sposoben narediti karkoli, bi lahko sebi naredil družbo. Preveč sem se posvečal svetu in pri tem pozabil nase. V bistvu bi tudi meni prišlo prav kakšno prikupno dekle, ki bi mi delalo družbo in preganjalo moj dolgčas." In že je tuhtal, kakšno dekle bi imel. Odločal se je, kakšne barve las naj bi imela. Nazadnje se je odločil, da bo rdečelaska, saj je hotel bolj ognjevito in živahno punco, ki bi mu vsake toliko malo ponagajala in mu s tem popestrila dneve. "Hm Dobro, dekle bo rdečelaso, z zelenkastimi očmi. Imela bo mehka, našobljena usta, nosek, ki bo posut s pegicami Kaj pa postava? Ja, vitka, vendar z oblinami na pravih mestih. To bo to," je na koncu sklenil. Vedel je, da tudi, če mu ne bo všeč, lahko on vse popravi, saj je vendar vsemogočen. "Jutri bo pravi dan, da si korenito spremenim življenje. In to na bolje," se je hihital. Napočil je veliki dan. Bog se je pripravil, vendar v tej naglici ni potekalo vse tako, kot bi moralo. Ko je odprl Veliko knjigo, kjer so čudežne besede za kakršno koli stvaritev, je pomotoma izrekel napačne povedi. Vse se je zameglilo. "Kaj za ," se je ugriznil v jezik. Ko se je megla razkadila, je pred seboj zagledal ljubko črnolasko z živo rdečimi ustnicami ter malo močnejše postave. Ni mu bilo čisto jasno, kaj se je zgodilo, ampak ni imel veliko časa za razmišljanje, saj je dekle že spregovorilo. In to z lepim, nežnim glasom. "Živjo, jaz sem Jasmina. Kdo si pa ti?" se je že glasilo prvo vprašanje. Zapletla sta se v dolg pogovor. Bog je ugotovil, da res ni šlo vse po načrtih, vendar mu je tako bilo še bolj všeč. Več, ko je izvedel o Jasmini, bolj je bil navdušen nad njo. Skupaj sta preživljala dneve, klepetala in se kmalu pošteno zaljubila. In tako sta kot gospa in gospod Bog živela večno Saša Adorjan