Drago Jančar, Severni sij Letos smo za Cankarjevo tekmovanje morali prebrati knjigo pisatelja Draga Jančarja z naslovom Severni sij. Knjiga je sprva na nek način malo "čudna", ampak vseeno nas jo je kar nekaj prebralo. Na koncu se je izkazalo, da je v bistvu še kar zanimiva. Govori o Josefu Erdmanu, ki 1. januarja 1938 zgodaj zjutraj z vlakom pripotuje v Maribor, da bi se tu dobil s solastnikom podjetja J. Štastny&co. Čudno je že to, da pride Erdman v Maribor na novoletno jutro, kar pomeni, da je prebil noč v vlaku in ne v družinskem ali kakšnem drugem veselem krogu. Prva oseba, ki jo v Mariboru sreča, je "božji človek" Fedjatin, ki Erdmana prestraši z vzklikom: "Hristos voskres vo istinu voskres." Josef se nastani v nekem hotelu in kar naprej čaka Jaroslava Štastnyja, ki pa se v bistvu nikoli ne prikaže v Mariboru. Tako začne spoznavati nove ljudi, med drugim tudi Franja Samso, pripadnika "boljše družbe". Ko Erdman spozna še njegovo ženo Marjetico, se zaljubi vanjo. Je lepa, vendar precej zdolgočasena ženska, ki nujno potrebuje razvedrilo. In Erdman se ji zazdi ravno pravi za to. Začneta se vse pogosteje dobivati in zahajati v stanovanje, ki je last Marjetice in njenega moža. V Mariboru tako ostaja tudi zaradi Marjetice, pomembno pa je tudi to, da na vsak način hoče najti cerkev, v kateri je svetnik z modro žogo v roki, ki se je spominja iz otroštva (rodil se je namreč v Mariboru). Kasneje njegovo drago Marjetico okrutno umorita njegova dva pivska kolega, hkrati se sam vda alkoholu. Ko nazadnje le najde cerkev, ki jo je iskal, doživi noč, ko obsije mesto severni sij (po čemer je knjiga naslovljena), doživi pust s kurenti v Mariboru in prekine razmerje z ljubico, znori. Diagnoza njegove bolezni se glasi shizofrenija. Erdman je torej v mestu, kjer se je rodil in kasneje iskal svoje korenine, tudi popolnoma propadel. Glavna oseba Josef Erdman je samotarske narave, rad premišljuje o vsem mogočem, ne da bi ga kdor koli motil. Rad si tudi spije. Pogosto brezciljno blodi po ulicah mesta. Na začetku se je družil z ljudmi iz "boljše družbe", ljubimkal z gospo iz elite, nato pa začel padati vedno nižje. Iz lepe hotelske sobe se je preselil v precej manjšo, gršo in bolj umazano, v kateri pa se je tudi boljše počutil. Na koncu je popolnoma znorel - kot sem že omenila je zbolel za shizofrenijo. Knjiga se dogaja v Mariboru leta 1938, malo pred drugo svetovno vojno. Zgodba je analitična, saj si dogodki ne sledijo kronološko po vrsti, temveč pisatelj vmes omenja še vse mogoče stvari, ki so se takrat dogajale po Evropi. Knjiga ima 81 poglavij. Daleč največ poglavij odpade na prvoosebno junakovo pripoved (52 od 81), v pripovedovalčevem jeziku je pisanih 17 poglavij, v jeziku zgodovine (avtorja) 10 poglavij, v jeziku drugih oseb 2 poglavji. Pa še nekaj o avtorju: Slovenski pripovednik, esejist in dramatik Drago Jančar je bil rojen marca 1948 v Mariboru, kjer je leta 1970 tudi diplomiral (Višji pravna šola Mariborske univerze). Pisati je začel že na začetku sedemdesetih, zgodovinski roman z naslovom Galjot je objavil leta 1978, sledili so mu še drugi, med katerimi najbolj slovi Severni sij. Zadnji med njimi, prav tako zgodovinski, Katarina, pav in jezuit, je bil izdan leta 2002. Sočasno s pisanjem romanov je pisal še kratko prozo, v osemdesetih letih pa se je posvečal predvsem dramatiki (Veliki briljantni valček). V pisanju esejistike je imel vedno poseben pristop, z vedno kritičnimi pogledi na kulturno in politično dogajanje. Za literaturo je prejel poleg najvišjih slovenskih priznanj (leta 1993 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo), leta 1994 še evropsko nagrado za kratko prozo mesta Arnsberg in leta 2003 Herderjevo nagrado za literaturo. Drago Jančar je v svetu najbolj uveljavljen in prevajan sodobni slovenski pisatelj. Saša Adorjan