Rada bi vam predstavila knjigo V imenu ljubezni, ki jo je napisala Janja Vidmar. Za branje te knjige sem se odločila čisto mimogrede. V bistvu so mi všeč knjige te pisateljice, poleg tega pa imam rada ljubezenske zgodbe, kar je tukaj očitno že iz naslova .
Lahko bi rekli, da je ta zgodba modernejša verzija Romea in Julije, ki jo je napisal slavni W. Shakespeare. Glavni osebi sta Roman in Lejla. On je gimnazijec, sin suspendiranega policista, ki je povrhu vsega še reven, ona pa je osnovnošolka, hči bogatega gostilničarja, ki se je do bogastva dokopal tudi s kriminalnimi posli. Pred petimi leti se je Romanov oče (Polde Vizjak) odločil, da bo dokazal, da se Lejlin oče (Andraž Lesjak) ukvarja s sumljivimi posli. Vendar je Andraž podkupil policiste in tako so Poldeta suspendirali. Od takrat se moža sovražita. Vse pa se zaplete šele, ko gre Roman na nek elitni ples, kjer se zaljubi v Lejlo. Oba očeta seveda zelo nasprotujeta njuni zvezi. Lejli prepovejo hoditi ven, po njo v šolo pa mora hoditi njena sestra Špela (ki pa je bivša Romanova ljubica). Vendar Roman ne odneha in jo na skrivaj obiskuje. Nekega dne ga Špela zasači in ga poskuša zabosti z žepnim nožem. Pri tem nesrečno pade in zbode sama sebe. Huje ranjena pristane v bolnišnici, okrivijo pa seveda Romana. On pa nato gre domov, zloži svoje stvari v kovček, se "poslovi" od mame (s katero imata zadnjih pet let hladen odnos) in gre po Lejlo, da bi skupaj pobegnila. Prav kmalu so jima na sledi policisti. Zgodba se konča enako kot pri Romeu in Juliji: s smrtjo zaljubljencev. Ampak naša junaka se z avtom odpeljeta v prepad na Vršiču.


Glavna oseba je Roman Vizjak, ki obiskuje zadnji letnik gimnazije. Čeprav mu gre dobro, mu starša cel čas pridigata, da naj bi raje hodil v kakšno poklicno šolo. Je pesnik - ima svoj zvezek, v katerega piše pesmi, kar nekaj pa jih je tudi napisanih v naši knjigi. Rad bere Shakespeara in ostale pesnike, njihove pesmi pa si vedno znova v mislih ponavlja. Preden je spoznal Lejlo, je precej časa ljubimkal z njeno sestro Špelo, vendar pa ni vedel, da je ona hči največjega družinskega sovražnika. Všeč mu je bilo, da se je taka izkušena 20-letnica odločila ravno zanj. Drugače pa mu njuno ljubimkanje ni preveč pomenilo. Njegov najboljši prijatelj je Matej, ki pa je precej bolj divje narave kot on. Roman ni preveč družabna oseba, vendar pa se ne zadržuje precej rad doma, saj med njim in starši vlada neko čudno ozračje. Od tistega dogodka pred petimi leti so se odnosi med njimi precej ohladili. Zato z Matejem raje zahaja v razne gostilne.
Zgodba se dogaja na Gorenjskem (Mojstrana in okolica) v sodobnem času. Zdi se mi dobra, saj je ta tema vedno aktualna, poleg tega pa pisateljičin način pisanja pritegne bralca. Zgradba je analitična, saj si dogodki ne sledijo kronološko po vrsti. Vmes je večkrat omenjen tisti usodni dogodek pred petimi leti, ko se je začelo veliko sovraštvo med očetoma.


Pa še nekaj podatkov o pisateljici: Janja Vidmar se je rodila v prvi polovici šestdesetih let na Ptuju, kmalu pa so se starši preselili v Maribor, kjer je končala I. gimnazijo. Dve leti je študirala na ALU v Ljubljani, potem umetnostno zgodovino in slovenščino na FF, vendar se je pred koncem študija vrnila v Maribor in se zaposlila. V Mariboru živi še danes kot svobodna umetnica in študira slovenski jezik in pedagogiko. Napisala je že veliko raznih del, predvsem za mlade. Nekaj bolj znanih: Junaki petega razreda, Blues za Saro, Debeluška, Princeska z napako (za to knjigo je prejela kar nekaj nagrad), Baraba, Stvor, Peklenske počitnice, Moj prijatelj Arnold, Manca & Rock, Zgaga in mesto lutk, Hiša groze, Vrtiljak čudežev…

Saša Adorjan, 1. a