Mlaka krvi Ko je ura odbila polnoč, so se v stari, zdaj že propadli tovarni čistil prižgale luči. V najbolj razpadajočem prostoru se je pojavilo pet senc, ki so se podolgovato vlekle po steni. V samem zraku je bilo nekaj sumljivega, kot da se ne pripravlja nič dobrega. Po petnajstih minutah so štiri bikovska telesa še vedno stala kot zamrznjena na istem mestu. Le eden, ki je poleg njih izgledal kot pritlikavec, se je nestrpno sprehajal po prostoru. Ves čas si je živčno poravnaval nazaj polizane lase. V tistem črnem suknjiču, na katerem je iz žepa visel bel robec, je izgledal, kot da so ga ravnokar pripeljali iz nekega filma o italijanski mafiji. Na prvi pogled je še vse malce smešno. Po določenem času se je na rdeče rjavi, okrušeni steni pojavila še ena senca. Vsakič, ko se je premaknila, se je na njenem hrbtu videla čudna grba. To je bil nahrbtnik. Moški je imel na glavi kapo z znakom nekega NBA-moštva. Ko je s počasnim korakom stopil pred tiste, ne najboljše razpoložene može, ga je gospod "Sicilija" skoraj prerezal z ostrim pogledom od glave do peta in rahlo posmehljivo nakremžil obraz. S prefinjenim, ampak vseeno strnjenim in odločnim korakom je stopil do njega in ga potiho vprašal: "A imaš denar, ki sem ti ga posodil?" Tista majhna postava, fant, ki v vseh svojih sedemnajstih letih ni videl štiri takšne gorile, ki so stale pred njim, je z rahlim nasmeškom odgovoril: "Nimam ga še, bom pa ga dobil čez nekaj dni. Res, ker pride v mesto moja teta in mi bo " Stavka ni uspel povedati do konca, ker mu je Italijan položil roko na usta. Fant se je pred mesecem in pol odločil za manjšo poslovno potezo, ker je bila njegova štipendija premajhna. Odločil se je izposoditi si nekaj denarja, kupiti nekaj trave in jo nato v manjših količinah prodati. Tako bi zaslužil kakšno tretjino ali polovico več, kot si je izposodil. Imel je srečo, ker ima sošolec strica, ki se ukvarja z neuradnimi posojili denarja. Denar je dobil, ko je sošolčevemu stricu razložil svoj skrbno izdelan načrt. Že takrat je stvar zvenela čudno, ker je tisti človek s takim veseljem sklenil z njim posel. Zdaj je bilo treba denar samo še investirati. Vendar se je stvar razvila drugače. Že prvi dan je od nekega znanca v šoli kupil nekaj gramov trave. Saj bi kupil več, ampak je to bilo vse, kar je moški imel. Ni ga skrbelo, saj se pri takšni količini denarja to sploh ne pozna. Svoje dejanje je še nekaj krat ponovil, da je prijateljem lahko častil kakšen dim, pa še kaj drugega. Lepo je, ko imaš dovolj denarja, da lahko sebi in prijateljem privoščiš nekaj malo dobrega. Počutil se je bolj varno in samozavestno. Pa še mami mu ni bilo potrebno težiti za žepnino. In ob tem ga je pekla vest, saj je mama delala sedem dni na teden za tekočim trakom, dobivala pa je plačo, ki je komaj pokrila osnovne stroške. Nato se je odločil, da tretjine denarja sploh ne bo vložil. Za preostali dve tretjini pa mora najti lepo količino trave, jo dobro prodati in je stvar rešena. Na tak način je rezultat enak, le račun je krajši. Tudi ta načrt je propadel, ker je vsak dan odlašal z nakupom trave, dokler mu ni ostala samo še ena četrtina denarja in je videl, da iz posla ne bo nič. Zato je porabil še preostali del in si sestavil dobro opravičilo za svojega posojilodajalca. Tako se je po enem in pol mesecu znašel pred Italijanom, ki mu je še vedno držal roko na ustih. Globoko in počasi je vdihnil in mu rekel: "Poslušaj smrkavec, misliš, da se lahko zajebavaš z mano, ker si prijatelj mojega nečaka? Ti misliš, da je moj posel nekakšen karitas?!! Začel mu je v obraz vpiti: "Pizda, si debil! Ti mene zajebavaš?! Postal je tako živčen, da so mu na čelu izbile potne srage, oči pa je imel čisto izbuljene. Takrat je njegova potrpežljivost vzela konec in malega je sramotno klofnil. Fantu je kapa padla z glave, na obrazu pa se je poznal rdeč odtis Italijanove roke. V življenju še ni dobil klofute, še od svoje matere ne in ravno zaradi tega je ta tako bolela -bolj od znotraj kot od zunaj. To pa je bila kaplja čez rob tudi malemu. Zato je zarjovel: "Jebi se ti in tvoj denar! Jaz grem!". In ravno v trenutku, ko se je obrnil in hotel narediti korak, je Italijan z glavo pokimal enemu od svojih goril. Ta je stopil za njim, ga zagrabil za nahrbtnik in ko ga je dvignil v zrak, je fant vedel, kaj sledi. Poskušal se je izmuzniti, ampak to ni nič pomagalo. Orjak ga je držal v zraku, obrnjenega stran od sebe in ga z vso silo zabil v steno. Počilo je kot, da bi po strohnelem deblu udaril s kladivom. Ko ga je izpustil iz rok, je fant kot mrtev padel na mrzla, betonska tla. Nekaj sekund so njegove oči bile čisto bele in iz njega je prihajalo le kruljenje zaradi dušenja. Prišel je k zavesti in začel cviliti kot ranjen pes. Čisto objokan je poskušal izgovoriti besedo obljubim, ampak je ni mogel, ker mu je spodnja čeljust zlomljena mrtvo visela in ni mogel zapreti ust. Kri je lila iz njegove luknje v obrazu. Ta je stopil za njim, ga zagrabil za nahrbtnik in ko ga je dvignil v zrak, je fant vedel, kaj sledi. Poskušal se je izmuzniti, ampak to ni nič pomagalo. Orjak ga je držal v zraku, obrnjenega stran od sebe in ga z vso silo zabil v steno. Počilo je kot, da bi po strohnelem deblu udaril s kladivom. Ko ga je izpustil iz rok, je fant kot mrtev padel na mrzla, betonska tla. Nekaj sekund so njegove oči bile čisto bele in iz njega je prihajalo le kruljenje zaradi dušenja. Prišel je k zavesti in začel cviliti kot ranjen pes. Čisto objokan je poskušal izgovoriti besedo obljubim, ampak je ni mogel, ker mu je spodnja čeljust zlomljena mrtvo visela in ni mogel zapreti ust. Kri je lila iz njegove luknje v obrazu. Ko se je uspel postaviti v sedeči položaj, je začel bruhati. Kozlarija je bila čisto premešana s krvjo in v njej je plavalo nekaj njegovih zob. Bil je čisto bled od strahu in solze so kar lile. Po nekaj poskusih, da bi izgovoril besedo prosim, je začel jokati kot majhen otrok, saj se je vsaka njegova izgovorjava končala s pljuvanjem krvi. Neverjetno je, kaj vse človeku šviga po glavi v tistih nekaj sekundah življenjske nevarnosti. Spomnil se je vsakega božiča, ki ga je preživel z mamo. Vedno ga je sovražil, ampak zdaj se je zdel lepši kot kadar koli prej. Ko bi se vsaj zbudil in bi ga mama oštela, ker samo spi in se nič ne uči. Betonska tla so bila tako hladna, da mu je drgetalo celotno telo. Pred očmi pa je videl svojo posteljo in nikoli prej ni opazil, kako je topla in udobna, ko pride iz šole in ga že pripravljena čaka. Samo še domov je hotel, da se kot ponavadi po hladnem potepu stisne ob radiator. A tok misli mu je prekinil tisti orjak, ko je v svojo veliko pest prijel njegovo majhno dlan in jo stisnil tako močno, da so kosti pokale, kot da bi lomil suhe veje. Pod mezincem mu je od stiska počila koža in iz nje je pogledalo svetlikajoče se krvavo meso. Slišalo se je samo še njegovo škripajoče dihanje in tihi, topi jok. Iz njegovih ust so prihajale neslišne besede: "Prosim, nehajte." Prsti so postali negibni, ko si je zlomljeno dlan podpiral z drugo roko. Ko je orjak zopet stopil do njega, je bil na vseh štirih in si zlomljeno roko skrival pod trebuhom, ampak to ni preveč pomagalo, ker videl samo še zamah noge, ki se je končal v njegovih rebrih. Zvok je bil tako nagravžen, da je še Italijan, ki je tega vajen, zatisnil oči. Vrglo ga je v steno in odbilo nazaj na isto mesto, kjer je bil prej. Gotovo so ga zlomljena rebra od znotraj razsekala, saj je ob udarcu noge iz njegovih ust brizgnil kratek curek krvi. Italijan se je obrnil, ukazal, da naj počistijo to svinjarijo in zapustil prostor. Fant je negibno ležal na tleh, z obrazom v kozlariji in krvi in v zadnjih trenutkih zavesti je ob sebi opazil strgan in krvav nahrbtnik, ki mu ga je za šestnajsti rojstni dan kupila mama. Dejvid Posavec, 2. f