Naj povem Nekaj o življenju Uvidel sem, da življenje sploh ni tako slabo, če nanj gledamo iz pravega zornega kota oziroma, če se ga naučimo živeti tako, da nas veseli. Moje življenje temelji na željah ter velikih pričakovanjih in živim zato, da se mi ta uresničijo. Moje želje so velike, "skonstruirane" so tako, da so povezane z vsakdanjim življenjem. Tako mi dajejo motivacijo do vsega, kar je treba narediti za izpolnitev le-teh. To poteka takole: želim si nekaj velikega, zato se moram učiti danes, da lahko jutri dobim vsaj pozitivno oceno. To bo pripomoglo temu, da uspešno zaključim šolo in bom potem lahko imel boljšo službo, tudi plača bo večja in lahko bom imel to, kar si želim. Buuum in cilj je osvojen! Sedaj je čas za novo dolgoročno željo. Takšne želje se ne izpolnijo takoj, ampak vem, da se bodo, ker delam na tem, da se vedno bolj približujem ciljem teh želja. Cilji so tisto, kar nas drži na črti do uspeha. In ko cilj uspešno osvojimo, je prav uspeh to, kar nas v življenju veseli. Mislim, da mora vsak človek imeti velike želje. Res, da je do ciljev teh želja težje priti in je potrebno vanje vložiti več truda, ampak veliki cilji se osvajajo počasi. Naj bo pot še tako problematična in dolga, na koncu je vedno cilj in težko zasluženi cilji nas najbolj osrečujejo. In vsako potovanje se enkrat konča. Še ena razlaga o željah, ki nas motivirajo: če si kdo, recimo, želi BMW, mu je vsaka dobra ocena lahko stopnička, da ga dobi, vsak letnik končane šole nadstropje, in enkrat si na vrhu, greš študirat, torej greš se vzpenjat še v sosednjo stolpnico, malo višjo. Na koncu imaš dobro službo in kaj hitro si lahko privoščiš takšen auto. Kot sem že rekel, vsak mora imeti velike želje, čeprav trenutno neuresničljive, kajti te lahko služijo kot zelo velika motivacija do vsakršnega dela, ki vodi do cilja. Res je, da preveč želeti, ni v redu. Res pa je tudi to, da če si malo želiš, malo dobiš! To se zgodi veliko hitreje in manj truda je treba vložiti v to. Zato se žal mnogo ljudi odloči za skromno življenje. Zakaj? Ker hočejo hitro žurat, hitro ženske, hitro auto, hitro stanovanje. Da ne pozabimo, vmes so seveda raznovrstne substance za boljše počutje, kot je alkohol in , saj dobro veste, katere še. In kaj se zgodi? Kaj hitro se ozremo okoli sebe in se praskamo po glavi. Kajti vzmet fotelja, aromatiziranega od 13 let starega piva in cigaret, nas tišči v zadnjico, ko gledamo staro poceni škatlico s štirimi kanali, ki ji pravimo TV. Ker nam je zmanjkalo denarja, ta ni več zanimiva. Pogledamo okoli sebe in uzremo počečkane stene, ki so nam jih ustvarili otroci, saj jih imamo tri, kajti otroški dodatki pridejo prav, ko z ženo četrt plače zapiješ, četrt zakadiš, oh, tu so še položnice, tako da za gospodinjstvo ostane malo, poleg tega ti na parkirišču stoji spomin na vesela, ne morem reči študentska, recimo kar dijaška leta, ki se niso nikoli končala, le vzdušje se je spremenilo, in sicer je to star, za dijaška leta najnovejši BMW (ki sedaj neregistriran, s praznim tankom in spuščenimi gumami, kar vam vedno znova podarijo jezni sosedje, ker niso mogli parkirati) zavzema parkirno mesto. Ne, to ni življenje! Življenje moramo živeti počasi, usklajeno in potrpežljivo. Žurke, jaz osebno sem bolj za partije, hehe, te bodo vedno! Avtomobili bodo vedno boljši! Žensk bo vedno več, huh, samo pravo najti bo težko, sredstva za nadgradnjo sreče bodo vedno! Najboljše bo, če malo počakamo. Zna se zgoditi, da se nam bodo ti veliki cilji zdeli neuresničljivi, postali bomo depresivni, vse lahko postane brez smisla. V takih primerih raje recimo, ah, slab dan, in počakajmo na boljše čase. Takrat nikakor ne uživajmo kakršnakoli sredstev za boljšo voljo, ne, ne, ne! To je smrtno nevarno za naše poti do ciljev! Raje počakajmo na boljše čase, kajti kaj hitro se vrnejo in vse bo spet v najlepšem redu. Mogoče me narobe razumete, lahko uživate alkohol in druge zadeve, ampak jaz vam to raje odsvetujem, kajti sam dobro vem, kako delujejo, ker sem jih kar dobro preštudiral in iz njih tudi diplomiral, hehehe :. In pravim vam, nič ne spremeni slabe volje v boljšo, nič ne odpravi depresije, težav in problemov, to lahko storite samo vi, vi sami! Opojnih substanc, droge se je potrebno bati, kajti noben ni postal nič posebnega, če je strah pred njimi premagal! In če ta strah premagaš, se spremeni samo to, da te tega ni več strah. In ne mi reči, da droge ne škodijo. Zelo so škodljive in nevarne: enim bolj škodijo, enim manj, vsakomur pa škodijo - to je dejstvo! In sedaj, ko pred drogo nimamo več strahu, in vemo, da smo se z njo zelo lepo počutili, hja, sedaj smo pa tu. Kdor vzame enkrat, ta vzame večkrat! In pazite: samo enkrat je prvič! Moj nasvet je ta, če se ga boste držali, boste videli, da drži: Ne preizkušajte drog, bolj pametno boste ravnali, če se jih boste bali! Če je kdo že kaj poizkusil in ostal brez strahu, naj se odpove novim poizkusom! V nasprotnem primeri se bodo začeli problemi in potem boste že počasi začeli jemati drogo zaradi problemov, kar bo povzročilo še več problemov. Te pa je potrebno reševati, ne pa prikrivati. Rešite jih lahko samo vi sami! Mogoče pa ne boste več posegli po drogi, ampak redko kdo se tako pametno odloči. Če to preizkušate prevečkrat, kaj hitro začnete zlorabljati drogo. Zasvojenci nimajo probleme z drogo, njihov problem je, da drogo zlorabljajo. Ne vem, zakaj se reče zloraba drog, ker v bistvu zasvojenci ne zlorabljajo drogo, temveč droga jih! Ne morejo si več pomagati in prekrasna lepa hvala vsem tistim, ki pomagajo, ker pomaganje pomaga - kakorkoli se zdi nesmiselno :. Nekoč bi si lahko pomagali tudi sami, pa je bilo prepozno. Zato ne rinite pregloboko v brezno! Mislim, da je prav, da droga pri pogostem uživanju prinaša trpljenje, saj to je naravna sila. Naravno je, da pride za poletjem zima, za soncem dež, za dnevom noč, prav tako pride za dobro voljo slaba in za dobrim slabo, tako obstajata tudi ženska in moški, ljubezen in sovraštvo. In narava je božanska, ne bog, ne Alah, ne Buda in nič od tega, to je ena sama človeška norost. Zakaj norost? Kaj ni vojna norost? Saj lahko vojna nastane tudi zaradi teh norih religij. To je dejstvo. Narava je edina, ki je z vsem v povezavi in narava izhaja iz vesolja, kot mu mi primitivci pravimo, ko ne razumemo niti delčka te zemlje. Kaj mislite, zakaj je tu AIDS in mnoge druge bolezni? Zaradi človeške primitivnosti, ker še vedno nismo dojeli, da preveč dobrega škodi, imamo AIDS zato, ker je spolni odnos postal šport brez meja. In to ni v skladu z naravo, zato imamo AIDS, zato trpimo, ker smo hoteli uživati preveč! Poskušajte pojesti 2 kg čokolade, pa boste občutili, o čem govorim. In vse deluje po istem principu. Le kaj nam lahko pomaga, če smo tako primitivni, da smo edinega odrešenika Jezusa ubili. Jaz mu sploh ne bi rekel odrešenik, kajti to je plod človeške primitivne razlage. In religije kot Celote so izmišljene, vsebujejo pa veliko resnic o življenju. Kaj je sploh bil Jezus? Verjamem da bi nas veliko naučil o življenju. Verjamem, da je bil nekaj posebnega. Ne bi razlagal, kaj mislim, da je bil in kako in od kod je prišel, ker bi si kaj hitro kdo mislil, da se mi meša. Vsekakor je pa bil velik Učitelj, ki mu nismo dovolili, da bi nas učil. Po svojem neverjetnem mišljenju mislim, da je bil, kot pravijo, brezmadežno spočet. Nekaj resnice je gotovo v vsem tem, samo da so ta resnica ni zapisana na pravi način. Pa naj mi kdo pove, od kod bi si Marija in njen mož Jožef kaj takega, torej brezmadežno spočetje, izmislila. Saj to je tako, kot da si jaz zdaj izmislim, ej, jaz sem naredil otroka z dotikom nosa na nos oziroma naredil sem otroka z eskimskim poljubom. In jaz mislim, da je to bilo nekaj tako velikega, da še danes lahko o tem samo sanjamo. Živeti je treba uravnovešeno, žal je današnji tempo življenja, kot si ga zamišlja človek, predivji. Še nekaj, življenje zna biti kar precej kruto, zato mi fantazija kar precej ugaja. Mislim, da je nekemu plemenu, tam v tropskem gozdu, veliko lepše, kakor nam, tu, ob vsem tem direndaju. Kajti pri nas je veliko manj ljudi srečnih, ker težje pridejo do sreče. Ne, do sreče sploh ni treba priti, ker sreča je v nas. Dejan Brda, 1. g