in ustregel človeku in mu ustvaril družico. A prej mu je rekel: "Bitje, ki ti ga bom ustvaril, bo bolj občutljivo, kot si ti." Adam je prikimal. Bog je nadaljeval: "In želelo bo več pozornosti, nežnosti, kar ti bo tudi vračalo. Bitje se bo imenovalo ženska. Vendar pazi: ženska ima svoje čare, kogarkoli lahko zavede!" Adam mu je odgovoril: "Naj se zgodi tvoja volja!" In res. Bog je ukazal Adamu, naj si nalovi divjadi in si pripravi obilno večerjo. Adam ga je ubogal in to storil. Seveda je po tako obilnem obroku postal zaspan. In zaspal je. Gospod Bog mu je med globokim spancem iz vratu vzel vratno vretence in iz njega ustvaril bitje, žensko. Ko se je Adam zbudil, je najprej molil k Bogu, šele nato je opazil žensko. Koža se mu je naježila, oči izbuljile, saj česa takšnega še ni videl. Sicer si je predstavljal, kako naj bi izgledala njegova sopotnica, vendar takšne lepote Njej pa ni bilo všeč, da jo je opazil šele po molitvi. Sklenila je, da mu bo to vrnila. Čeprav ga v resnici še ni poznala, si je o njem sama ustvarila mnenje. Adam ni pozabil Gospodovih svaril, da zna ženska biti zapeljiva, muhasta, zato se je trudil, da je ne bi razočaral. Eva, kot je bilo ženski ime, je to izkoriščala. Vendar je Bogu nekega dne prekipelo. Oba je dal na preizkušnjo. Ker Bog sliši samo resnico, ju je vprašal: "Kaj bi vidva naredila drug za drugega?" Človeka sta se spogledala. Adam je začel naštevati: "Zanjo bi ulovil vse ribe morja, vso divjad v gozdu, prinesel bi ji najlepšo ptico tega vrta " Eva pa je še premišljevala. Bilo ji je všeč, da je Adam tak mož, da je tako skrben in ljubeč, vendar se ji je porodilo vprašanje, ali bi komu drugemu tudi posvetil toliko pozornosti? Da bi to drugo bitje bilo tudi del nje same? Iz te preizkušnje, na katero je bila postavljena, bi lahko postavila Adama. Bogu je rekla: "Zanj bi ustvarila nekaj, kar bi vsebovalo tudi del mene." To si je res želela. In oba moška sta bila presenečena. Bog je vedel, da govori resnico, in Eva tudi. Bog je določil, da bo ta želja izpolnjena, vendar takrat za vselej. In Bog je čakal. Evi ni bilo všeč to čakanje. Adam jo je razvajal z obilnimi obroki, sama pa mu ni mogla vračati z ničimer. Bila je zelo muhasta, zdaj enega, zdaj drugega razpoloženja. Bog se je odločil, da ju bo spet preizkusil, in poslal je kačo. V kači se je skrivalo bitje, ki je bilo zlobno. Celo žensko je zavajala. Nato ji je le uspelo pregovoriti Evo, da je vseeno vzela sadež z drevesa, s katerega ne bi smela. Čuden občutek jo je spremljal, vendar je to storila. Zaradi občutka, ki je bil mešanica vznemirjenja in strahu, zaradi slabe vesti, se je odločila, da bo pregovorila Adama. Ta ji je rekel: "A je to dovoljeno?" Eva ga je le pogledala. Pogledu se mož ni mogel upreti in sprejel ponudbo. Bog se je ustrašil. To je bilo vendar prepovedano! Dandanes ni veliko drugače, prepovedane stvari so najslajše. Čeprav se vsi vsaj delno zavedamo slabih posledic, pravila radi kršimo. Občutek je še vedno enak, kot takrat, ko je Eva storila prvi greh. Takrat je bila ženska močna, njena vloga je bila upoštevana. In danes? V veliko primerih prav je. Ženske uporabljajo čare, zavajajo. Moški nasedejo. Čeprav so resnično prav oni glava družine, so ženske vrat, ki glavo obrača tja, kamor sama želi. Eva Nađ