Škofjeloški pasijon

je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku (1721, pater Romuald Marušič)

Pri književnosti smo ga omenjali, ko smo obravnavali dramske zvrsti v srednjem veku. Takrat smo ločili: pasijone, mirakle, misterije, moralitete ter na drugi strani farso in burko.

Pekel, 3. prizor

"Pasijon sestavlja trinajst slik, ki prikazujejo zgodbo človeštva od Adama in Eve preko smrti do Kristusovega trpljenja. Slike se v procesiji na prenosnim in premičnih odrih premikajo po ulicah in trgih Škofje Loke. Trinajst slik je zaradi lažje razumljivosti razdeljenih na 20 prizorov.
V taki obliki, kot se je izvajal v 18. stoletju, pasijon do lani še ni bil uprizorjen." (Gea, april 2000 + sliki)

Križanje, 16. prizor