a) Pravico udeležbe na tekmovanju v kategorijah popotnikov in popotnic (PP) imajo:
- kot najmlajši - člani, ki dopolnijo 15 let v koledarskem letu, v katerem je tekmovanje (ti so sicer še gozdovniki in gozdovnice);
- kot najstarejši - člani, ki dopolnijo 20 let v koledarskem letu, v katerem je tekmovanje.

b) Pravico udeležbe na tekmovanju v kategorijah raziskovalcev, raziskovalk (RR) in grč imajo kot najmlajši člani, ki dopolnijo 15 let v koledarskem letu, v katerem je tekmovanje. Zgornje starostne meje ni.

c) V ekipi popotnikov ali popotnic lahko en član največ za eno leto presega predpisano starost.

d) Dejansko starost udeležencev ugotavlja komisija na podlagi osebnega dokumenta s sliko.

e) Organizator lahko razpiše tudi dodatne tekmovalne kategorije, vendar le-te ne štejejo v uradno razvrstitev ROT-a.

f) Tekmovanja se lahko udeležijo tudi ekipe, katerih člani niso člani ZTS, vendar ne morejo tekmovati za razvrstitev rodov.

a) Tekmovalec brez zdravstvene izkaznice ne more tekmovati.

b) Za manjkajoči dokument dobi ekipa negativne točke, določene s 37. členom (točka a) tega pravilnika.

c) Obrazci izjave so na voljo tudi ob prijavi, ekipe izpolnjene in podpisane oddajo pred tekmovanjem.

d) Priporočamo splošno zavarovanje in predhodni zdravstveni pregled tekmovalcev.

e) V primeru, da se med tekmovanjem član ekipe poškoduje ali zboli do te mere, da mu je nadaljnje sodelovanje onemogočeno, lahko ekipa tekmuje tudi brez njega, pod pogojem, da so v ekipi še vedno štirje člani. Ekipa s tremi ali manj člani ne more nadaljevati tekmovanja v konkurenci.

a) Udeleženci tekmovanja so v popolnem kroju na uvodnem zboru in na zaključku tekmovanja, v celotnem preostalem času pa nosijo rutice.

b) Ekipe netabornikov uniform ne potrebujejo, priporočamo pa, da jih oblečejo, če pripadajo organizaciji, ki jih ima.

a) Za vsak del osebne opreme, ki ga član ekipe bodisi na startu bodisi na katerikoli kontrolni točki ni sposoben pokazati, dobi ekipa negativne točke, določene s 37. členom (točka b) tega pravilnika.

a) Prva pomoč je komplet, ki mora biti opremljen tako kot prva pomoč za osebne avtomobile ali motorna kolesa in vsebuje vsaj:

• 3 x prvi povoj
• 2 x elastični povoj
• 2 x gaza 10x10cm
• 4 x trikotna ruta (veljajo taborniške rutice okrog vratu)
• paket obližev
• 1x samolepilni trak 2-4cm
• 1 x pinceta
• 50 ml antiseptične tekočine

Brez kompleta prve pomoči ekipa ne more starati.

b) Signalne zastavice so blago, štirikotne oblike (krajša stranica meri vsaj 20 centimetrov), po diagonali ločeno na dve barvi. Lahko so pritrjene na palice.

c) Za vsak del skupne opreme, ki ga ekipa ne more pokazati na startu ali katerikoli kontrolni točki, dobi negativne točke, določene s 37. členom (točka c) tega pravilnika.

d) Ekipa ves čas pohoda nosi svojo opremo sama.

a) Razpis tekmovanja je objavljen v Taboru in/ali na spletnih straneh tekmovanja http://rot.rutka.net.

b) Vsak rod lahko sodeluje na tekmovanju z neomejenim številom ekip.

a) Vodstvo tekmovanja vrne dokumente udeležencem najkasneje do odhoda ekipe na progo.

b) Tako v primeru dvoma o resničnosti podatkov kot v primeru prijave s strani udeležencev tekmovanja lahko vodstvo tekmovanja opravi individualni pregled posamezne ekipe in primerjavo oseb z njihovimi osebnimi dokumenti.

a) Ekipe starajo ob času in v presledkih, kot jih določi vodstvo tekmovanja.

b) Presledek med ekipami, ki imajo skupno prvo KT, ne sme biti manjši od 5 minut.

a) Del proge lahko poteka tudi na kartah ali zračnih posnetkih v večjem merilu. Obvestilo o tem prejmejo ekipe na sestanku vodij ekip.

b) Tekmovanje poteka vsako leto po drugem (topografskem) območju.

a) Pri premagovanju proge ekipa ne sme uporabljati nobenih prevoznih sredstev, niti zase niti za opremo, razen če je v tekmovanju panoga, ki vključuje gibanje s prevoznimi sredstvi.

a) Ekipa, ki porabi za prehod proge več kot znaša seštevek 180% predvidenega časa za pot in časa za naloge, je diskvalificirana.

b) Časovnica se računa po principu predvidenega seštevka časa za premagano pot, vzpon in spust (4 km = 1 h; 400 m vzpona = 1 h; 800 m spusta = 1 h), je pa lahko podaljšana glede na prehodnost terena, kategorijo ali vremenske razmere. Razdalja se meri v zračni liniji med dvema točkama, vzpon in spust pa po optimalni poti.

a) Ekipa rešuje naloge skupno, tako da vsako nalogo rešuje celotna ekipa na najbolj ustrezen način v mejah tega pravilnika, razen v primerih, ko je določeno, da mora naloge reševati vsak član ekipe posebej oziroma samo nekateri člani.

b) Na progi in pri izvrševanju nalog je vsakršna pomoč ekipam s strani spremljevalcev prepovedana.

a) Vse KT morajo biti označene z zastavico ali tristrano prizmo, velikosti 30 × 30 cm ali znakom iste velikosti, narisanim na terenu (drevo, zid,...). Znak oz. zastavica je rdeče-bele (oranžno-bele) barve, predeljena po diagonali, postavljena v višini vsaj 1 m. Barva mora biti obstojna. Iz optimalne smeri prihoda mora biti vidna najmanj z razdalje 10 m.

b) Prisotnost ekipe na KT se potrjuje z elektronskim načinom potrjevanja prisotnosti.

c) Skupno število KT je praviloma med 15 in 20.

d) Na vsako KT mora priti ekipa v celoti, razen če je v nalogi ekipi drugače določeno. Dokler vsi člani ekipe z vso opremo niso na KT, se prihoda ekipi ne upošteva.

e) Če ekipa na KT ne najde kontrolorja ali zastavice (znaka), lahko izdela skico terena v polmeru 50 m okoli KT z vsemi podrobnostmi. Skica je dokaz, da je bila ekipa dejansko na KT. To skico ekipa preda tekmovalni komisiji takoj ob prihodu na cilj ali bivak, skupaj z opisom celotnega primera, do katerega je prišlo po napaki traserja, malomarnosti kontrolorja ali tako imenovane višje sile. Za izdelavo skice ekipi priznamo največ 15 minut mrtvega časa. Dokaz je lahko tudi digitalna fotografija, ki jo naredi ekipa in jo posreduje organizatorju. Na fotografiji mora biti poleg značilnega objekta na KT tudi celotna ekipa (razen fotografa).

f) Če ekipa prekorači predpisan skrajni čas za prihod na določen KT, se ji ta KT ne upošteva za najdeno, prav tako tudi ne more opravljati naloge, ki bi jo sicer na tej KT.

a) Ekipa po prejemu naloge vriše na topografske karte kontrolne točke, določene z nalogo, v določenem času, ki ga ne sme prekoračiti. Po vrisovanju ekipa karte odda, tudi morebitne dodatne, če si je z njimi pomagala. Komisija sama pogleda pravilnost vrisanih kontrolnih točk in označi, katera je točna, katera približno točna in katera napačna oz. je sploh ni (v obliki tabele). Kontrolna točka je vrisana (določena) približno točno, če je vrisana v krog s polmerom 2 mm. Središče tega kroga je kontrolna točka, določena v nalogi. Nevrisane in napačno vrisane KT komisija vriše ekipam.

b) Za vsako vrisano KT s strani organizatorja dobi ekipa negativne točke, določene s 37. členom (točka d) tega pravilnika.

c) Karto z rezultati vrisovanja (in ostalimi navodili) prejme ekipa v trenutku starta (odhoda na progo). Takrat se sama odloči, ali želi, da se ji približno točne KT vrišejo prav ali ne. Časovna zamuda zaradi tega vrisa gre v njeno škodo, točke vriše starter. Lahko pa se seveda odloči, da bo točke še enkrat vrisala sama, v tem primeru ne dobi negativnih točk.

d) KT za drugi dan tekmovanja (nedelja) vriše ekipa zjutraj po prejemu nalog za drugi dan. Čas vrisovanja se ji šteje v čas na progi. V času pregleda pravilnosti vrisovanja se ekipa pripravi za odhod na progo in organizatorju pokaže pospravljen prostor bivaka.

a) Priti na določeno KT pod določenim kotom pomeni: smer, iz katere prihaja ekipa na KT, predstavlja en krak določenega kota, KT (prizma) je vrh tega kota, smer magnetnega severa pa je drugi krak tega kota. Velikost kota računamo v smeri gibanja urinega kazalca od magnetnega severa do smeri, iz katere ekipa prihaja na KT.
Na primer: če je v nalogi določeno, da mora ekipa priti na KT pod kotom 90°, pomeni, da ekipa prihaja na KT z vzhoda, pri čemer se giblje v smeri zahoda; če je v nalogi določeno, da mora ekipa priti na KT pod kotom 225°, to pomeni, da ekipa prihaja na KT z jugozahoda, pri čemer se giblje v smeri severovzhoda.

b) Določeno smer mora ekipa zavzeti najmanj 20 m pred KT in jo držati do KT.

a) V nalogi je določena velikost pionirskega objekta ali makete, ki jo je treba izdelati. Bodisi objekt ali maketa morata biti taka, da ju ekipa lahko izdela iz materiala, ki ga nabere na kraju samem in s pomočjo opreme, ki jo nosi s seboj.

b) Če ekipa izdeluje pionirski objekt na terenu, na katerem ni dovoljena sečnja oziroma uporaba materiala, ki se nahaja na tem področju (zaščiteno področje), mora vodstvo tekmovanja preskrbeti enak material vsaki ekipi.

a) Prenos sporočila s semaforjem in Morsejevo abecedo opravi ekipa samo v eni smeri, na razdalji 50 - 100 metrov. Sporočilo vsebuje 30 znakov mednarodne abecede, v obliki 6 vrstic po 5 znakov nevezanega teksta.

b) V semaforju ekipa oddaja in sprejema z zastavicami, v Morsejevi abecedi pa z baterijo (dolgi in kratki enobarvni bliski).

a) Znanje, ki ga zahtevamo za opravljanje naloge iz prve pomoči, je po programu do vključno 1. vozla. Naloge so lahko teoretične in praktične.

a) Proga za hitrostno tekmovanje je lahko dolga do 1000 m. Relativna višinska razlika mora biti 0 ali negativna.

b) KT, ki je cilj hitrostne etape, si ekipa preriše na svojo karto na startu hitrostne etape. Največ minuto od trenutka, ko se ji predstavi cilj, se sproži štartna ura.

c) Kot čas prehoda proge za hitrostno tekmovanje se šteje čas med odhodom prvega člana ekipe s KT na kateri je start hitrostne etape in prihodom zadnjega člana ekipe na cilj hitrostne etape.

a) Kroki je podroben in natančen načrt manjšega zemljišča premera do 100 m. Izdelan je v merilu od 1 : 200 do 1 : 500 z uporabo risarskih pripomočkov (ravnilo, kotomer, barvice itd.). Za merjenje smeri in razdalj uporabljamo topografske pripomočke (kompas, busola, tračni meter). Ker kroki podaja trenutno situacijo, mora vsebovati tudi objekte, ki so začasno na tem terenu (šotori, vozila, ipd). Objekti morajo biti natančno orientirani in vrisani v določenem merilu (velikost, razdalje). Ekipa vrisuje objekte z lastnimi pogojnimi topografskimi znaki in jih vpiše v legendo.

b) Uporaba geodetskih inštrumentov (vključno z GNSS) ni dovoljena, dovoljena pripomočka za meritve sta le merski trak in kompas (busola).

a) Minsko polje praviloma sestavlja 5 lomnih točk, ki so podane z azimuti in razdaljami. Dolžina posamezne “stranice” minskega polja ne sme presegati 20 m.

b) Točnost hoje po prosti poti čez minsko polje na vsaki izmed petih lomnih točk kontrolira član posebne komisije kontrolorjev na minskem polju. Dopustno odstopanje je 50 cm. Po prvi zgrešeni lomni točki ekipa nima pravice nadaljevanja poti.

c) Čas za prehod minskega polja je omejen na 10 minut.

d) Z busolo, s katero je bilo minsko polje postavljeno, se na zbirnem mestu tekmovanja ali na sami KT označi testna smer, kjer lahko ekipa preveri ujemanje organizatorjeve in svoje busole. Za prehod minskega polja ekipa uporabi svojo busolo.

e) Ekipa izdela skico minskega polja v merilu, določenem v nalogi, s točno vrisanimi razdaljami in smermi. Skico minskega polja ocenjujemo ne glede na to ali je ekipa pravilno prehodila minsko polje ali ne.

f) Podatki za prehod minskega polja in podatki za izdelavo skice niso nujno isti.

a) Skica poti v topografiji pomeni enostavno in pregledno risbo prehojene poti. Izdelana je s prosto roko in v približnem merilu, z označenim severom in topografskimi elementi (velikost, smer, razdalje, višine). Namenjena je nekomu, ki bi za nami prehodil našo pot. Izdelamo jo s povečavo izvorne karte, vsebino pa dopolnimo z orientacijsko pomembnimi objekti, ki jih zasledimo na terenu (reambulacija). Skica poti vsebuje najvažnejše objekte in druge elemente vidne s poti v pasu največ 100 m na vsako stran.

b) Del poti na katerem ekipa riše skico, ne sme biti daljši od 4 km.

a) Poročilo o prehojeni poti naj bi pomagalo kaki drugi skupini oz. ekipi, da bi lahko hitro prehodila isto pot. Zato je zelo važen opis poti in objektov ob njej, kot tudi podatki, bistveni za preživetje v primeru bivakiranja. Pomembni so tudi opisi KT. Del poročila, ki govori o opravljenih nalogah, naj vsebuje tudi podatke o kraju, času in kvaliteti opravljenih nalog.

b) Poročilo o prehojeni poti je dopolnilo skice poti.

a) Skica terena predstavlja enostavno in pregledno risbo določenega terena, izdelano s prosto roko v približnem merilu, z označenim severom, merilom in topografskimi elementi (velikost, smeri, oddaljenost, višina). Razdalje in smeri do izmerjenih objektov označimo. Pomembnejša od absolutne natančnosti prikaza posameznih objektov je popolnost prikaza in pravilni medsebojni odnosi objektov. Skica terena vsebuje stalne objekte in pojave na zemljišču, vidne v krogu s premerom do 200 m okoli stojišča (odvisno od preglednosti), in v merilu 1 : 500 do 1 : 1000. Območje skice določimo v nalogi (krog, krožni izsek, izsek kolobarja, trikotnik, itd.).

b) Skico terena na daljavo rišemo na enak način in v enakih merilih kot skico terena, vendar na njej ne označujemo smeri in razdalj. Središče skice je od stojne točke oddaljeno vsaj 200 m. Območje skice določimo v nalogi. Na območje skice člani ekipe nimajo dostopa.

a) Profil terena je navidezna črta, ki nastane, če zemljišče prerežemo z navpično ravnino. V nalogi podamo merilo dolžin, ki je večje od merila karte in merilo višin, praviloma vsaj dvakrat večje od merila dolžin. Podamo tudi začetno in končno točko.

b) Profilna črta mora biti zglajena. Poleg profilne črte na profilu označimo tudi prometnice in vodotoke, ki jih profilna črta seka.

a) V treh urah po prihodu na cilj prvega dne mora ekipa postaviti bivak iz vsaj petih šotorskih kril. Dovoljena je uporaba pohodnih palic ter kovinskih klinov. Za ležišče je priporočena uporaba “armafleksa”. Organizator mora predvideti rezervno prenočišče za primer slabega vremena, ko ni več priporočljivo ali sploh možno bivakiranje.

b) Topli obrok na bivaku pripravi vsaka ekipa iz svežih prehrambenih izdelkov, ki jih organizator izroči ekipi na kraju, določenem za bivakiranje. O vrstah in količinah teh izdelkov obvesti organizator ekipe ob prijavi ekipe pred začetkom tekmovanja ali na sestanku vodij ekip. Obrok lahko ekipa pripravi na odprtem ognjišču ali na plinskem kuhalniku, ki ga prinese s seboj.

c) Ekipa mora predati tekmovalni komisiji ob prihodu na bivak: štartni list ter vse naloge, ki so se izvajale do prihoda na bivak in jih niso oddali že na samih KT. Čas prihoda na bivak je trenutek, ko ekipa preda vse zahtevane naloge.

a) Topografski test rešuje vsak član ekipe posebej. Test za vsakega člana ekipe vsebuje pet vprašanj.

b) Izpraševanje poteka po testnem sistemu, odgovoriti je potrebno v roku petih minut.

c) Test ponavadi vsebuje 2 vprašanji iz topografskih pojmov, dve vprašanji o topografskih znakih ter vprašanje o absolutni in relativni nadmorski višini.

d) Odgovori morajo biti pravilni in natančni. Če topografski znak zahteva npr. odgovor "reka, široka več kot 10 m", tekmovalec pa zapiše le "reka", tak odgovor ni pravilen.

e) V štiričlanski ekipi lahko v okviru petih minut test petega člana reši najhitrejši tekmovalec.

a) Ekipa mora odgovoriti na vprašanja iz določene tematike. Tematiko in literaturo zanjo določi organizator in jo objavi v razpisu tekmovanja. Gradivo najdejo na uradni spletni strani tekmovanja.

a) Ekipa svojo prisotnost na KT potrdi na enega izmed treh možnih načinov: lahko izdela skico terena v polmeru 50 m okoli KT z vsemi podrobnostmi, lahko izdela opis KT ali pa posname digitalno fotografijo. Na fotografiji mora biti poleg značilnega objekta na KT tudi celotna ekipa razen fotografa.

b) Točkuje se le to, da je na osnovi skice, opisa ali slike jasno, da je ekipa bila na pravi točki.

a) O dodatni nalogi organizatorja so ekipe obveščene na sestanku vodij ekip; če pa potrebujejo posebno opremo, mora biti ta navedena že v razpisu.

b) Kraj dodatne naloge določi organizator in je lahko: pred startom, na določeni KT, na bivaku ali po prihodu na cilj.

a) Za vsako najdeno KT na terenu (18. člen) po 100 točk.

b) Za prihod na KT pod določenim kotom (20. člen) 30 točk, če je odstopanje od določenega kota v mejah ±5°. Za odstopanje do ±10° dobi ekipa 10 točk.

c) Za postavitev pionirskega objekta - makete (21. člen) dobi ekipa do 60 točk.

d) Za točnost signaliziranja (22. člen) 60 točk v vsaki vrsti signalizacije. Vsaka napačna črka pomeni 3 negativne točke. Če je več kot četrtina črk sporočila napačnih, točk ne dodelimo.

e) Za hitrost signalizacije (22. člen) do 60 točk v vsaki vrsti signalizacije. Vse točke dobi ekipa, ki je sporočilo prenesla najhitreje. Ostale ekipe dobe premo sorazmerno manj točk, pri čemer dobe ekipe, ki so sporočilo prenesle v času 4 minut ali več v Morsejevi abecedi oz. 3 minutah ali več v semaforju 0 točk. Če je več kot četrtina črk sporočila napačnih, se točke za hitrost signalizacije ne dodelijo.

f) Za naloge iz prve pomoči (23. člen) lahko dobi ekipa do 60 točk. Naloge ocenjuje strokovnjak.

g) Za najboljši čas, dosežen na hitrostnem tekmovanju (24. člen), dobi ekipa 60 točk. Ostale ekipe dobe sorazmerno manj točk, pri čemer dobijo 0 točk ekipe, ki presežejo dvakratni najboljši čas.

h) Vsi risarski izdelki se ocenjujejo primerjalno znotraj ene tekmovalne kategorije.
Risarski izdelek ocenimo z 0 točkami, če na njem ni označen sever ali merilo, če nima vsebine ali če je vsebina popolnoma napačna. Če je narisan izven predpisanega merila, če je navedeno napačno merilo ali je napačno orientiran, ga ocenimo, število točk pa se razpolovi. V primeru, da je risarski izdelek ocenjen z manj kot polovico (četrtino) možnih točk za pravilnost, je tudi ocena urejenosti lahko le polovica (četrtina) možnih točk za urejenost. Po končanem tekmovanju so na ogled vse komisijske skice (ideali). Člani tekmovalne komisije, ki ocenjujejo topografske izdelke, lahko prilagajajo kriterije ocenjevanja terenu (določijo delež prikazovanja reliefa, reambulacije) in ga v tem primeru razložijo na sestanku vodij ekip.

i) Za kroki (25. člen) dobi ekipa do 150 točk. Pri ocenjevanju krokija upoštevamo:
• pravilnost prikaza objektov - zgradb (lega, smer in velikost) do 80 točk
• pravilnost prikaza komunikacij, vodotokov in površin do 40 točk
• pravilnost prikaza konfiguracije terena do 10 točk
• oznake na krokiju, topografski znaki, legenda do 10 točk
• izgled, grafična obdelava, urejenost do 10 točk.

j) Za točen prehod po prosti poti čez "minsko polje" (26. člen) dobi ekipa do 100 točk. Vsaka pravilno določena lomna točka pomeni 20 točk.

k) Za skico minskega polja (26. člen) dobi ekipa do 80 točk. Pri skici ocenjujemo:
• točnost razdalj, do 35 točk (vsaka razdalja 7 točk),
• točnost prelomnih kotov, do 35 točk (vsak kot 7 točk),
• grafična obdelava, do 10 točk.

Odstopanje v velikosti kota ali razdalje ne sme presegati grafične natančnosti (0,5 mm).

l) Za skico poti (27. člen) lahko ekipa dobi do 200 točk, in sicer:
• za pravilnost prikaza kontrolnih točk in prerisa objektov s karte do 70 točk,
• za reambulacijo (vris objektov, ki jih ni na karti, na skico) do 100 točk,
• za pravilno in ustrezno predstavitev konfiguracije terena do 10 točk,
• za pravilnost vrisa koordinatnih osi, navedbe kotov in razdalj, uporabe topografskih znakov in legende do 10 točk ter
• za grafično obdelavo in urejenost do 10 točk.

m) Za poročilo o prehojeni poti in izvršenih nalogah (28. člen) lahko ekipa dobi do 60 točk. Pri poročilu o prehojeni poti ocenjujemo:
• podatki o poti - progi (izbor poti, objekti na poti, pogozdenost, relief, vodni tokovi, zavetje, počivališče, bivak, pitna voda in hrana), do 40 točk,
• podatki o izvršenih nalogah, do 10 točk,
• oblika poročila (čitljivost, rokopis, naslovi, podpisi), do 10 točk.

n) Za skico terena (29. člen) lahko ekipa osvoji do 150 točk. Skico terena ocenjujemo po naslednjih merilih:
• za točnost na skici označenih izmerjenih objektov do 10 točk,
• za pravilno orientiranost in sorazmerno predstavljanje razdalj, objektov, komunikacij in površin, do 60 točk,
• za celovitost prikaza vseh objektov, do 40 točk,
• za pravilno predstavitev konfiguracije terena, do 20 točk,
• za uporabo topografskih znakov, legendo, grafično obdelavo, estetski izgled, urejenost, do 20 točk.

o) Za profil terena (30. člen) lahko ekipa dobi do 100 točk. Ocenjuje se:
• pravilnost profilne črte, do 80 točk,
• pravilnost in popolnost prikaza prometnic in vodotokov, ki jih profilna črta seka, do 10 točk,
• navedba koordinat skrajnih točk, grafična obdelava in izgled, do 10 točk.

p) Za bivak, postavljen v določenem času (31. člen), lahko osvoji ekipa do 100 točk. Ocenjuje se:
• postavitev bivaka (vezave, napetost, žepi), do 60 točk,
• vpliv na okolico, do 20 točk,
• zaščita pred vremenskimi vplivi, do 20 točk,
• ureditev okolice (povrnitev terena v prvotno stanje, nobenih smeti) po pospravljanju bivaka, do 50 točk.

r) Za pripravo toplega obroka (31. člen) do 50 točk. Ocenjuje se:
• ali so uporabljene dodeljene sestavine, do 10 točk,
• ali je obrok ustrezno pripravljen (kuhan, sestavine niso trde), do 20 točk,
• ali je obrok okusen, do 20 točk.

s) Vsak točen odgovor pri topografskem testu (32.člen) je vreden 5 točk, kar pomeni da lahko ekipa osvoji do 125 točk.

t) Ekipa lahko pri tematskem testu osvoji največ 20točk.

u) Če ekipa dokaže svojo prisotnost na neoznačenem KT (34. člen), dobi za najdeno KT 100 točk (točka a tega člena), sicer dobi 0 točk.

v) Za nalogo organizatorja (35. člen) največ 50 točk.

Pri vseh nalogah se ocenjene točke zaokrožijo na celo vrednost in sicer do 0,5 točke navzdol, od 0,5 točke navzgor.

a) Za vsakega člana, ki nima članske izkaznice ZTS, dobi ekipa 10 negativnih točk (5. člen, točka b), pri čemer se razume, da rod, ki je ekipo prijavil, jamči, da so prijavljeni tekmovalci člani rodu. Ekipe netabornikov ne dobijo negativnih točk.

b) Ekipa dobi za vsak del osebne opreme, ki ga ne more pokazati na startu ali določeni KT (7. člen), 5 negativnih točk. Štiričlanski ekipi ne odbijemo točk za osebno opremo petega člana. Ekipe netabornikov ne dobijo negativnih točk za rutke.

c) Ekipa dobi za vsak del skupne opreme, ki ga ne more pokazati na startu ali določeni KT, po 25 negativnih točk (8. člen).

d) Za vsako KT, ki jo na karto vrišejo organizatorji (19. člen, točka b), dobi ekipa 30 negativnih točk.

e) Za vsako minuto zamude ob prihodu na bivak in za vsako minuto zamude ob prihodu na cilj po času, določenem v nalogi (16. člen, 2. alinea), dobi ekipa 2 negativni točki.

f) Za prepisovanje, prerisovanje ali izmenjavo izdelkov je ekipa kaznovana s 100 negativnimi točkami, izdelek pa ocenjen z 0 točk. Odločitev o tem sprejmejo sodniki na KT ali pri določeni nalogi.

Organe tekmovanja imenuje in razreši ustrezna programska komisija ZTS.

Tekmovalno komisijo sestavljajo vsi sodniki in traserji, ki jih v sodelovanju z organizatorjem določi glavni sodnik.

Kontrolorje določi vodstvo tekmovanja.

a) Člani vodstva tekmovanja, tekmovalne komisije in kontrolorji imajo posebne oznake, ki jih preskrbi organizator.

b) Glavni sodnik, traserji in ocenjevalci topografskih izdelkov morajo biti specialisti orientacije in topografije ZTS.

a) V primeru pritožb glavni sodnik oceni, ali lahko glede pritožbe odloči sam, v nasprotnem skliče pritožbeno komisijo. Pritožna komisija je lahko ista za vse pritožbe ali pa se od pritožbe do pritožbe menja. Pritožna komisija odloča skupno, po potrebi odloči z glasovi večine. Komisija odloči, ali je pritožba upravičena ali ne. Odločitev z obrazložitvijo sporoči ekipi, ki se je pritožila, in tekmovalni komisiji. Tekmovalna komisija mora upoštevati odločitev komisije za pritožbe v celoti.

a) V primeru, da zbereta dva rodova enako število točk, zmaga tisti, ki ima več posameznih zmag po kategorijah oziroma boljše posamezne uvrstitve.

b) Točke ekip, v katerih sodelujejo člani, ki niso člani ZTS (članska izkaznica), se ne štejejo v razvrstitev rodov.