ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA

V tabeli so prikazani nekateri izmed pomembnejših mejnikov v razvoju računalnika:

ČAS
AVTOR
NAPRAVA
OPOMBE
2.000-1.000 p. n. št.? abakus seštevanje, odštevanje, množenje
1642 Blaise Pascal pascaline prvi mehanski stroj, sešteva 8-mestna števila
1673 W. G. Leibnitz kalkulator izračuna vse 4 operacije na 12-mestnih številih
1820 Joseph-Marie Jacquard avtomatične statve statve, ki so uporabljale preluknjane plošče za kontrolo vzorcev pletenja

1822

Charles Babbage

diferenčni stroj
zapleten stroj za reševanje polinomskih enačb, nikdar dokončan
okrog 1850 Charles Babbage analitični stroj stroj, neodvisen od problema

ZGRADBA: skladišče (pomnilnik), mlinček (rač. enota), krmilna enota, V-I enote,

model v Londonskem muzeju

1890Herman Hollerith luknjalnik kartic sortirni stroj tabelirni stroj vse naprave v komercialni uporabi
1943 IBM MARK 1 večina idej Babbageovih, 17 m dolg, 2,5 m visok, počasen, zastarel že pri nastanku (množenje 4 sekunde)
1946 J. Presper Eckert, John W. Mauchly ENIAC 18.000 elektronk, 5.000 seštevanj/s, zamenjava programa zelo zamudna
1950 John von Neumann EDVAC prvi računalnik, ki je lahko programe shranil v spomin

Ločnica med računskim strojem in računalnikom je VON NEUMANNova zasnova (arhitektura) računalnika. Najpomembnejša ideja je:

IDEJA SHRANJENEGA PROGRAMA (=navodil za obdelavo podatkov)

Z ENIACom je nastopilo še dandanes trajajoče obdobje elektronskih računalnikov, ki delujejo na osnovi električnega toka.

Od leta 1940 so pri razvoju računalnikov opazni sledeči trendi:

Elektronske računalnike glede na njihov razvoj delimo v 5 generacij. Za vsako generacijo je značilen osnovni gradnik računalnika.

GENERACIJA OSNOVNI GRADNIK OPOMBE
1. generacija (1940-1953) vakuumske elektronke 1.000 operacij/s, oddajajo veliko toplote, nezanesljivi
2. generacija (1953-1964) tranzistorji (izumljeni l. 1947) manjši, bolj zanesljivi, precej vzdrževanja
3. generacija (1964-1971) integrirana vezja (čipi) 1.000.000 operacij/s, manjša potrošnja elektrike
4. generacija (1971-integrirana vezja velike gostote cenejši, zelo malo vzdrževanja
5. generacija integrirana vezja zelo velike gostote še hitrejši, cenejši, nova vzporedna arhitektura

Za 5. generacijo je značilno, da se v zadnjem obdobju procesorska moč, t. j. hitrost delovanja povečuje približno vsakega pol leta.

Nazaj