Osnovna razlika je prav gotovo v tem, da se je število računalnikov tudi pri nas od takrat izjemno povečalo. Urejevalnik teksta pa je paket, ki je inštaliran na praktično vsakem od njih in največkrat je to prav ena od verzij Worda. Program torej pozna velika večina uporabnikov. Vrašanje je sicer, kolikšno število tistih, ki že imajo angleške verzije se bo odločilo za nabavo nove, slovenske. Ekonomska računica je zaradi majhnosti trga že tako vprašljiva, povrh vsega pa se je piratstvo pri nas tako zelo zasidralo, da je že prešlo v folklorno tradicijo.

Vsega tega se proizvajalci še kako zavedajo, saj so redki poskusi prevodov doslej neslavno propadali. Zato se kar samo od sebe zastavlja vprašanje Microsoftovega motiva za slovenjenje Worda. Se je morda trg res toliko povečal, ali pa gre bolj za reklamno potezo kot kaj drugega? Dejstvo, da za drugo leto obljubljajo razširitev ponudbe z integriranim slovenskim črkovalnikom in preverjanjem slovnične pravilnosti in da naj bi nas kmalu čakali tudi slovenski Windowsi kaže, da so se projekta lotili širše in da gre za zavestno strateško odločitev, ki bi v skrajno konsekvenci res lahko pripeljala do tega, da bo večina najbolj razširjenih paketov v prihodnosti na voljo v slovenščini.

Če je to res, bo treba premagati miselnost, da mora biti vsak pošten paket v angleščini, ki smo se je v računalništvu hočeš nočeš že tako navadili, da bo preskok na materni jezik kar težaven. Veščim uporabnikom je že tako zlezla pod kožo, da se marsikdo smeji slovenskim izrazom v menujih in kolne spremenjene kombinacije črk pri delu s tipkovnico, ki omogočajo hitro delo in bodo v vseh slovenskih verzijah morale biti drugačne, kajti ponavadi vključujejo prve črke ukazov, ki so v vsakem jeziku pač drugačne. Res pa je, da bodo sprememb veseli vsi, ki ukazov doslej sploh niso razumeli in so si morali zapomniti na katerem mestu stoji ukaz, ki povzroči to ali ono. Vsem takim, pa tudi v angleščini malo bolj a še vseeno ne dovolj podkovanim, se bo odprl povsem nov svet tudi z uporabo Helpa, oprostite, Pomoči, ki je v vseh novejših paketih tipično zelo koristno in močno orodje, izginile pa bodo tudi jezikovne težave pri inštalaciji.

Seveda bo treba pri prevajanju doseči konsenz in izbiro besed za ukaze poenotiti. Dosedanja praksa, ko vsakdo prevaja po svoje, ali, kot na primer jaz sam, ravno zato prevaja čim manj, skoraj zagotavlja, da do česa takega sploh ne bo prišlo. Po stari navadi bo vsakdo zagovarjal svoje umotvore in smešil tuje, uporabniki pa si bodo zaželeli stare dobre angleščine, ko je bil Cut še Cut, ne pa morda Izreži, Odreži, Nareži, Zareži, Prereži, Izsekaj, Odsekaj, Zaseka(j), Zbriši, Zradiraj, ali vaša lastna varianta, ki jo gotovo imate in se zato z nobeno od mojih že v principu ne strinjate.

Lahko pa, da sem pretiran pesimist in se bomo brez težav dogovorili za naprimer Izstriži in prenesi v odlagalnik, čeprav je vprašanje, ali ni primernejši izraz za clipboard vmesni odlagalnik ali vmesni pomnilnik, če ne kar pripenjalna tabla (!).

Lahko pa, da sem pretiran optimist in nekako si res ne predstavljam, da bom kdaj koli videl kakšen Lotus 123 ali kar OS2 v slovenščini. Osnovni interes vsakega proizvajalca bo nesporno še vnaprej ostal profit in nekako dvomim, da se prevajanje v jezike majhnih narodov izplača. Ne poznam namreč nikogar, ki bi kupil kak paket v slovenščini, v angleščini pa ne. In čeprav sem mnenja, da je Microsoft s ponudbo Worda v slovenščini načelno storil korak v pravo smer, se bojim, da bo tudi to le še eden od propadlih poskusov prevodov programskih paketov ali v najboljšem primeru izoliran uspešen primer, ki slovenjenja ne bo spremenil v splošen trend.