Petdeset pravljic je v knjigi razdeljenih v šest sklopov: Lepašpeline pravljice, Pravljice o živalih, Pravljice izpod kobuka, Pravljice o sreči, Pravljice o ljubezni in Pravljice o duši, vse skupaj pa uvede kar pravljica o pravljici. Zaradi različnosti slogov, umetniškega prepričanja in življenjske usmeritve avtorjev se pravljice med seboj precej razlikujejo tako po zasnovi kot načinu izpeljave pa tudi po zahtevnosti, čeprav gre za en sam žanr. Vsem pa je skupna nekakšna mladostna energija in iskrena preprostost ter dobršno odrekanje literarnemu jazu, čeprav so značilnosti posameznih avtorjev večkrat lepo vidne. Bolj poučenim bralcem bodo tako v veliko veselje ne le pravljice same, ampak tudi prepoznavanje avtorskih slogov in značilnosti posameznih umetniških smeri po eni in odmik od njih po drugi strani. Mlajšim, v svetu literature še pretežno novim popotnikom, pa bo seveda najbolj koristilo spoznavanje "zadrtih" avtorjev in premagovanje predsodkov napram njim, ki si jih mlade generacije na žalost vse prepogosto pridobijo v šoli. Pri tem bosta pomagala tudi zelo prisrčen in poučen uvodnik, ki bo nekatere teh avtorjev gotovo uspel približati otrokom ter sicer malo bolj suhoparen, a zato bolj informativen, strnjeno napisan pregled življenja in dela vsakega od avtorjev z obvezno vrstico ali dvema o pravljici, objavljeni v knjigi.