PRAVLJIČNI PORTRET VELIKANOV DVAJSETEGA STOLETJA



Boštjan Resinovič


Zvezdna ladja: stoletje pravljic svetovnih pisateljev. Izbral, uredil in uvodno besedo napisal Niko Grafenauer. Ilustriral Rudi Skočir. Mladinska knjiga, Ljubljana. 1997, ISDN 86-11-14846-0, 430 str.




Zbirk pravljic seveda ni nikoli preveč. Zato je vsaka nova še kako dobrodošla, še posebej če je nova ne samo po vsebini ampak tudi po ideji. In Zvezdna ladja to vsekakor je. Niko Grafenauer se je mlajšim in malo starejšim bralcem odločil predstaviti pravljice in pripovedke svetovno znanih pisateljev in pesnikov "resne literature" dvajsetega stoletja, ki jih večinoma sploh ne poznamo kot pravljičarje. Seznam avtorjev je že kar impozanten. Med njimi najdemo devet nobelovcev: Pearl Buckovo (1938), Juana Ramona Jimeneza (1956), Ernesta Hemingwaya (1954), Iva Andriča (1961), Henryka Sienkiewicza (1905), Williama Butlerja Yeatsa (1923), Hermana Hesseja (1946), Isaaca Bashevisa Singerja (1978) in Thomasa Manna (1929) ter seveda mnoge druge "temeljne" avtorje svetovne literature dvajsetega stoletja: Calvina, Ionesca, Woolfovo, Tolstoja, Čehova, Preverta, Kafko, Brechta, Rilkeja, Wilda, če omenimo le nekatere.

Petdeset pravljic je v knjigi razdeljenih v šest sklopov: Lepašpeline pravljice, Pravljice o živalih, Pravljice izpod kobuka, Pravljice o sreči, Pravljice o ljubezni in Pravljice o duši, vse skupaj pa uvede kar pravljica o pravljici. Zaradi različnosti slogov, umetniškega prepričanja in življenjske usmeritve avtorjev se pravljice med seboj precej razlikujejo tako po zasnovi kot načinu izpeljave pa tudi po zahtevnosti, čeprav gre za en sam žanr. Vsem pa je skupna nekakšna mladostna energija in iskrena preprostost ter dobršno odrekanje literarnemu jazu, čeprav so značilnosti posameznih avtorjev večkrat lepo vidne. Bolj poučenim bralcem bodo tako v veliko veselje ne le pravljice same, ampak tudi prepoznavanje avtorskih slogov in značilnosti posameznih umetniških smeri po eni in odmik od njih po drugi strani. Mlajšim, v svetu literature še pretežno novim popotnikom, pa bo seveda najbolj koristilo spoznavanje "zadrtih" avtorjev in premagovanje predsodkov napram njim, ki si jih mlade generacije na žalost vse prepogosto pridobijo v šoli. Pri tem bosta pomagala tudi zelo prisrčen in poučen uvodnik, ki bo nekatere teh avtorjev gotovo uspel približati otrokom ter sicer malo bolj suhoparen, a zato bolj informativen, strnjeno napisan pregled življenja in dela vsakega od avtorjev z obvezno vrstico ali dvema o pravljici, objavljeni v knjigi.

Tokratni najnovejši zbirki pravljic tako uspe, da je lepa, zabavna, originalna in poučna knjiga hkrati. Vsekakor redka odlika.




Nazaj na prejšnjo stran