Boštjan Resinovič

Jack Kerouac:Na cesti. Prevod Jure Potokar, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. 1998, ISBN 86-11-14958-0, 396 str

Jack Kerouac (1922-1969), avtor izraza beat generacija in nekakšen duhovni vodja tega ameriškega umetniškega gibanja petdesetih in šestdesetih let dvajsetega stoletja, je slovenski publiki gotovo domače ime, v svetu pa že dolgo slovi kot eden najbolj eminentnih "kultnih" avtorjev.

Kerouac si je štipendijo za newyorško Columbia University priboril s svojimi izrednimi srednješolskimi uspehi v ameriškem nogometu. Vendar se je kmalu skregal s trenerjem in opustil študij, še naprej pa se je veliko družil s kolegoma z univerze Allenom Ginsbergom in Lucienom Carrom, newyorškim prijateljem Williamom S. Burroughsom in "cestnim kavbojem" iz Denverja Nealom Cassadyjem, ki ga je v romanu Na cesti upodobil z likom Deana Moriartyja.

Dean, produkt ameriških poboljševalnic in življenja na cesti, prvoosebnega avtobiografskega pripovedovalca Sala Paradisa navdihuje in okupira s svojo zaljubljenostjo v življenje, lepoto, jazz, spolnost, hitrost, alkohol in droge, misticizem … Sal pripoveduje zgodbo o svojem prijateljstvu z Deanom in njunimi potovanji čez ameriško celino, dvema med seboj neločljivo povezanima motivoma, ki besedilu šele omogočita, da iz golega potopisnega nizanja pripetljajev preraste v nekonvencionalno, a trdno romaneskno strukturo. Kot večina Kerouacovih del je tudi Na cesti skorajda kronističen roman, praktično vse, kar je v knjigi opisano, se je dejansko zgodilo. Tako imajo tudi literarne osebe svoje realne dvojnike; poleg Neala Cassadyja nastopata v knjigi tudi William S. Burroughs (Old Bull Lee) in Allen Ginsberg (Carlo Marx), Sal pa je pisatelj sam.

Knjiga, ki jo je Kerouac uspel objaviti šele leta 1957, sedem let po tem, ko jo je napisal, prinaša po mnenju mnogih enega najlepših portretov Amerike, s svojim odkritim uporom zoper malomeščanski moralizem pa napaja že nekaj generacij svobodomiselnih uporniških duš, kakršne so bili tudi beatniki sami.

"Divji" način življenja, ki ga je pisatelj naslikal v romanu, se je v realnosti odslikal v njegovem prehitrem staranju in alkoholizmu, ki ga je neuspešno poskušal pretrgati z budizmom, vračanjem v naravo in nato povratkom k materi in katolicizmu. Beatniškemu stereotipu navkljub je bil Kerouac politično dokaj konzervativen: nasprotoval je hippyjevskemu gibanju in podpiral vojno v Vietnamu.

Sam roman Na cesti pa je s svojimi kvalitetami in tenkočutnim prikazom esence beatniškega življenskega ideala, svobode, drugačnosti in poudarjene individualnosti od nekdaj veljal za biblijo beat generacije, iz katere so se napajali vsi preostali pripadniki tega gibanja in mnogi drugi avtorji. Njegova popularnost v ZDA in drugod po svetu, ki z leti nič kaj ne upada, pa kaže, da mu publike, na srečo, še ne bo kmalu zmanjkalo.


Nazaj na prejšnjo stran