COELHO TRETJIČ, PRODANO



Boštjan Resinovič


Paulo Coelho:Peta gora. Prevod Blažka Müller. Založba Vale-Novak, Ljubljana. 1998, ISDN 961-6221-13-2, 250 str.




Brazilski pisatelj Paulo Coelho, za Marquezom drugi najbolj brani latinsko ameriški avtor, ima za sabo sedem knjig, prevedenih v 34 jezikov, objavljenih v 74 državah, že čez 17 milijonov prodanih izvodov in kar nekaj nagrad. Uspešen je tudi v Sloveniji: še posebej Alkimist, nekoliko manj pa tudi Ob reki Piedri sem sedela in jokala, dve do sedaj prevedeni knjigi, sta na vrhu lestvic branosti in prodaje.

V Peti gori Coelho pripoveduje biblijsko zgodbo o preroku Eliji (1 Kralji 17). V 9. st, p.n.š. se izraelski kralj Ahab poroči s Fenicijsko Jezabelo, ki ga odvrne od krščanstva, izraelske preroke pa da pobiti. Elija zbeži in se na podlagi božjega ukaza odpravi v Akbar, kjer se mora pripraviti, da bo zrušil Ahaba in Jezabelo. Živi pri vdovi in njenem sinu, ki pa kmalu zboli in umre. Obtožijo Elijo in ga pošljejo na Peto goro, domovanje boga Baala, od koder se nihče ne vrne. Razen Elije, ki mu angel na gori naroči, naj od mrtvih obudi vdovinega sina. Tu se biblijska zgodba konča, Coelho pa nadaljuje z opisi Elijevih uspehov v mestu in odkrivanjem ljubezni med vdovo in preorokom vse do trenutka, ko mesto porušijo Asirci. Vdovo ubijejo. Elija naekrat postane nekakšen New Age guru, organizira preživele, jim z obredom preimenovanja omogoči novo življenje in čaka, da ga bog pokliče v Izrael.

Edini lik, ki ga Coelho sploh poskuša, pa čeprav psihološko plitvo, karakterizirati je Elija. Ostali so le figure, ki jih še poimenuje ne: vdova, sin, guverner, svečenik … Elijevi dvomi v lastno usodo, boga, razpetost med zemeljsko ljubeznijo in božjim poslanstvom, uvajanje nove, abecedne, pisave so seveda tako globoke teme, da bi zahtevale vse kaj več, kot pa ponudi Coelho, ki vztraja na premočrtnem opisovanju Elijeve poti (ne cilja), iskanja njegove Osebne legende, izbiranja lastne usode in osebnostne rasti v raznoraznih preizkušnjah. Skratka nekaj takega, kar poznamo že iz Alkimista. Brazilčev jezik je obupno preprost, nemetaforičen, v kratkih stavkih ponuja recept za novo življensko filozofijo. Malo bolj načitan bralec se ne more ubraniti primerjav s "podobnimi" knjigami, npr. Hessejevo Sidharto, Castanedinim Učenjem pri don Juanu, Saint Exuperyjevim Malim princem ali Redfieldovo Celestinsko prerokbo, ki pa prav vse, še celo zadnja, po stilu, globini in iskrenosti Coelhevo pisanje tako prekašajo, da se res mora vprašati, od kod takšen Coelhev svetovni uspeh in toliko pričevanj o spremenjenih življenjih bralcev. Odgovor je najverjetneje zelo preprost: Coelho je začutil kaj, predvsem pa kako pisati za nezahtevne, sprememb potrebne bralce. Vendar to že ni več kritika pisca, ki navsezadnje ne pridiga ničesar slabega, ampak je bolj kritika občinstva.

Podobno kot Alkimist, bo Peta gora tudi v Sloveniji zagotovo uspeh.




Nazaj na prejšnjo stran