Nazaj na prejšnjo stran
Boštjan Resinovič
Chinua Achebe:Mravljišča v savani. Prevod Jana Cedilnik, spremna beseda Nikolai Jeffs. Cankarjeva založba, Ljubljana. 1996, ISDN 86-361-0977-9, 276 str.
Achebejev peti roman Mravljišča v savani, izdan leta 1987 in pri nas natisnjen v najnovejšem letniku zbirke XX. stoletje, je že njegov tretji, ki je bil preveden v slovenščino. S svojimi romani, pisanimi v angleškem jeziku, je ta nigerijski avtor takoj prodrl prek meja domovine in si zagotovil odmevnost v svetovnem merilu.
Če se je v dosedanjih dveh knjigah, ki jih poznamo v našem prevodu, Achebe posvečal domači ibojevski kulturi v predkolonialnih in kolonialnih časih, je v zadnji posegel v postkolonialno obdobje neodvisnih afriških držav in v najbolj žgoče probleme s katerimi se te neuspešno spopadajo, ter tako nadaljeval s tradicijo zanj značilne, močno angažirane literature.
Zgodbo je spletel okoli trojice prijateljev iz mladosti, zdaj veljakov izmišljene afriške države Kangan: diktatorja Sama, ki si je oblast zagotovil z vojaškim udarom; liberalnega Ikema, utelešenja nekakšne opozicije in urednika vodilnega časopisa v državi; ter Chrisa, komisarja za informiranje in v političnem smislu mediatorja med pozicijo in opozicijo. Tako strukturiran politični prostor pa v avtoritarni državi ne more dolgo vzdržati. Njegova Ekscelenca odstavi med ljudmi priljubljenega Ikema, ko pa ta še naprej povzdiguje glas na javnih predavanjih, ga da zahrbtno umoriti. Chris, tudi sam v nevarnosti, se skrije in obelodani umazane dogodke. Med begom iz glavnega mesta izve, da je prišlo do novega državnega udara in sklene se vrniti, vendar ga med reševanjem neke deklice pred posilstvom, ustreli pijani policaj-posiljevalec. Ko je mrtva vsa trojica, se zgodba močneje skoncentrira na ženske like: Chrisovo Beatrice, intelektualko; in Ikemovo noseče dekle Elewo, predstavnico proletariata; pa tudi na nekatere moške, ki so bili prej v ozadju: voznika taksija, študenta, pripadnika obveščevalne službe.
Achebe s takšno spolno, socialno in razredno razslojenostjo "novih" likov odpre druge pereče probleme moderne Afrike, hkrati pa nakaže že njihovo preseganje. Če si je velika trojica nekdaj domišljala, da "je zgodba te dežele zgodba njih treh", kaže zdajšnja heterogenost akterjev, da ni tako. Njihovo novo trdno prijateljstvo in skupno premagovanje težav nakazujejo svetlejšo pot za črno celino. Odpravljanje plemenskih, spolnih, razrednih in drugih predsodkov ter oblik zatiranja, skratka nekakšna splošna pluralizacija in demokratizacija, redefiniranje črnega človeka na podlagi davne tradicije (ki pa jo je potrebno tudi modificirati, kot kaže moderniziran obred ob krstu Elewine in Ikemove deklice z moškim imenom Ameachina), obljubljajo ne le politične, ampak kar globalne spremembe na boljše.
Izjemno širok roman, katerega problematiko zlahka prenesemo na katera koli tla, zagotovo nov Achebejev uspeh tudi pri nas.