http://www.cvetkovci.net/index.php?option=com_content&task=view&id=16&Itemid=2 DER SEN JAZ MALI BIJA Dere sem jaz mali bija te je lušno blo kolca sem po hiš potaka varva mačkico. tralala tralala tralalalalalala tralala tralala tralalalala dere so cigoni prišli te je bija joj. te sem beža kak podgana v markob štrti štok. tralala tralala tralalalalalala tralala tralala tralalalala. ............... Vse kar lazi po ten sveti, napni vüha zlo, da boš čülo zaj zapeti pesen visoko. 2. Pesen hujša kak ropoče dvajsti proznih stop, da se vsaka močka juče škriple vsoka klop. 3. Tota pesen podvičila dę vas vse vokrog, kakšna čenča sn jaz bija že od malih nog. 4. Z repišča me je privleka, močka k nan domu, mi je naša dekla rękla, kaj je men za to. 5. Kdo sn jaz še v janjki leta je veselo blo, kolca v hiši sn potaka, varva močkico. 6. Pa poleti sn po vęsi se potepa rad, pleza sn po stori lesi, kota repno kad. 7. Če pa vida sn cigone, aj pa čiča joj! Te sn bejža kak podagana v pormo aj za gnoj. 8. Pravli so mi oča, mati, šlatek no vtrgoč, če boš stalno fteja ležati, ne dobiš pogoč. 9. Dostikrot je šiba pela, lepše kak kokot, drva v mene so zletela, aj pa kakšen hlod. 10. Komaj so mi janjnko slekli, že v brgüšicah, s silo so me v šolo vlekle, oj ta grozen stroh. 11. Ton me školnik je zabija, tak kak ton soho, I, U, E, O, A je vleva s palcoj je v glavo. 12. Nategova mi je vüha, pipa mi lase, krsta me za potepuha osla no žrebe. 13. Fteja klestiti čohati pomeni je vsak, jaz pa moga sn držati pohjeni srmak. 14. Hlače moga sn glodati v šoli seden let, navča sn se nekaj brati, štete to deset. 15. Zdaj so oča rekli: France, dobro moš glavo, vidin, kę rad ješ gibanco, šrükle no meso. 16. Nesi za nobeno delo idi se vičit, čast bi bla za faro celo če češ mešnik bit. 17. To le bila turška sila, oj ti saprament, grota z mene motovila, nogla je študent. 18. Mati so mi nabasali krüha no klobos, oča so me zapelali v Marprog štrte klos. 19. Zaj so bili srečni časi, celi paradiž, leta sn po blatn gasi, kak po lajti miš. 20. V pisane reči v štacünah n najrojši zjo, in po sladkih figah sline, stalno sn cedija. 21. Gnüsno se mi res je zdelo nemško lajanje, misla sn si leto celo, to je ne za me. 22. Potli prišlo je latinsko in pa grško še, ker gospodon je slovensko to ne v redi pre. 23. Matematik, hidrostatik ino geograf, da svetniki iz vseh pratik, bi se jokali. 24. Oča pa so še hodili Marprog mene bit, bogme bija sn v taki sili večkrat bit kak sit. 25. Dobro resęn sę nositi, krikati že ven, še cigare zmes kaditi, če jih le iman. 26. Znoni so mi vsi jeziki, ki so dobra jed, coprjak sn tüdi vejki, te kdo priden v klet. 27. Vejki sn že za ženitev, pa me je strašno sron, rajši gren čez petsto britev, kak pa z babon v hram. 28. Če pa vtegna bi še priti kdo enkrat na svet, pač študent več nečen biti, rojši gren boba mlet. 29. Zaj ste čüle poslušalci kakšen sn jaz ftič, vüha mon kak stori zofci samo v glovi nič. 30. Vüčte pa se stori mladi s tote pesmi vsi, ako ravno že po brodi kozlovi diši. 31. Da ni vsaki za gospoda žmeten zlo je vük, deco v šolo phati je škoda, rojeno za plüg. -------------------------------------------------------------------- http://freeweb.siol.net/zzalokar/dln/tabori/pesmi-st.htm Pesmarica za starejše (izbor) SLOVENSKEGA NARODA SIN Na planini je živel, rad je stare pesmi pel, se življenja veselil, mnogo vinca je popil. Ko je prvič šel v svet, si pripel rdeč je cvet, ki ga z žuljavo roko, mati dala je v slovo. Oče zgubljal ni besed, bil je vajen tujce klet. Sinu dal je v spomin zeleni rožmarin in dejal: Koder hodil boš z njim, vedi da si, le slovenskega naroda sin. Sam utiral si je pot, videl mnogo je zablod, teško se premagoval, ker ubijati ni znal. Večkrat jokal je naglas, čakal je vrnitve čas. Nič več ni le zmagoval in zato si je lagal iz dneva v dan: Ni mi mar bolečin, z njimi živim kot slovenskega naroda sin. KATJUŠA Zacvetele jablane in hruške, vstale so meglice iznad rek. Prišla je na strmi breg Katjuša, prišla na visoki strmi breg. In zapela pesem čez planjave, o sokolu širnih je planjav. In o njem ki ljubi ga vdano, ki ji pismo drobno je poslal. Ti letiš od drugih ptic hitreje, mojo pesem nesi v dalnji kraj, parizanu, ki brani nam meje, lep pozdrav katjušin mu predaj. Misli naj na ljubico edino, ki mu pesem poje čez gore. naj obrani našo domovino, jaz ohranim svoje mu srce. SIVA POT Skoraj raj si, ti Gorenjska, sive gore in zelene reke. Tu življenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlajša kot pomlad. Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. Le spomini še živijo, zemlja stara, trda neizprosna. Rdeča roža v tvojih je laseh, nežna mesečina, solze v očeh. Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. Ko vstaja jutro slišim klice iz daljave, radio spominja me na dom tam nekje. In ko se vozim po betonskih magistralah, mislim nate le, nate le.... Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. POSLEDNJI VLAK Ne verjamem, da le čas lahko srečo spremeni, a če res je v sreči tej ljubezni ni. Refren: Iz daljave slišim glas, žvižg odmeva skozi noč, šele zdaj vem, da je to poslednji vlak. Rekla si, da moraš preč in da kmalu vrneš se. Vedel sem, da to je najino slovo. Refren: ... Spremil sem te, ko si šla, rad bi tekel za teboj, bil in prosil vrni se a sem le stal. Refren: ... In tako ostal sem sam na postaji zadnji zdaj. Vedel sem,da tebe k meni več ne bo. I AM SAILING I am sailing, I am sailing home again 'cross the sea. I am sailing stormy waters, to be near you, to be free. I am flying, I am flying like a bird 'cross the sea. I am flying passing high clouds, to be near you, to be free. Can you hear me, can you hear me, thru the dark night far away? I am dying, forever trying to be with you; who can say? Can you hear me, can you hear me, thru the dark night far away? I am dying, forever trying to be with you; who can say? We are sailing, we are sailing home again 'cross the sea. We are sailing stormy waters, to be near you, to be free. Oh Lord, to be near you, to be free. Oh Lord, to be near you, to be free. MOJE DEKLE JE ŠE MLADA Moje dekle je še mlado, ja, ja stara komaj šestnajst let. Še štir leta jo bom čakal, oja, da bo stara dvajset let. Cela žlahta mi jo brani, oja, ker je revnega stanu. Naj bo revna al' bogata, oja, moja je in moja bo. Pred oltar jo bom popeljal, oja, da bo rekla trikrat ja. BOD' MOJA Bod' moja, bod' moja, t' bom lešnikov dal; boš tiste potolkla, bom drugih nabral. "Pa nisem še stara čez petdeset let, da b' mogla jaz tebe za lešnike imet'. Ne hodi za mano, ne boš me dobil, sem tist'ga župana, k' je rib'ce lovil." ZGUBLJENO V VETRU Koliko cest naj prehodi mož peš, preden bo mož res postal? In koliko morij prejadra galeb, preden bo v pesku zaspal! In koliko krogel bo sproženih še, preden bo mir obveljal? Odgovor, moj drug, je v vetru izgubljen, odgovor je v vetru izgubljen. Kolikokrat moraš dvignit pogled, preden zagledaš nebo? In koliko moraš imeti ušes, da ljudski jok ganil te bo? In koliko smrti potrebnih je še, da zveš, kje vse ljudje mro? Odgovor, moj drug, je v vetru izgubljen, odgovor je v vetru izgubljen. Koliko let lahko gora stoji, preden bo sprana v morje? In koliko let naj trpijo ljudje, preden svobodo dobe? In kolikokrat naj se mož pritaji, kot da spregledal je vse? Odgovor, moj drug, je v vetru izgubljen, odgovor je v vetru izgubljen. JAZ BIL BI FAJN GOSPOD Jaz bil bi fajn gospod, al debu sem ko sod. Ko mimo špegla grem, se noter ne ozrem. Saj šegla tacga ni, ki vse pokazu bi, kar z mene dol visi in stran štrli. Refren: Nobena dečva me ne mara, men smeji se cela fara, jaz bi pa vse požru: krompir in zelje, makarone, žemelj in klobas na tone, vitek je ves moj stas. Ko sem pri dečvi spal, me foter je nagnal, saj bal se je zelo, da hči ploščata bo. Zdaj revež ves sem sam, ne vem ne kod ne kam, saj še čez most ne smem, ker ga podrem. Refren:... GORSKA ROŽA Odšel sem tja, kjer je daljši dan, kjer se mestni svet konča. Kjer namesto asfaltnih cest vodi le steza. Hiše razpršene, kot jata plahih jerebic, čas utripa drugače, če živiš v eni od gorskih vasic. Tisti večer sem žganje pil, kot ga pije gospodar. Bog mi v jezik je dal moči in takrat sem jo spoznal. Soseda mlada prisedla je, srečal njene sem oči. Ko smo pili sem jo gledal, kako se mi smeji. Refren: Gorska roža čaka me, Gorska roža da vrnem se, k moji Špeli iz planin, pod srcem pustil sem spomin. (z njo me čaka najin sin) Brez staršev je, a fantov ni, ki bi ženili se v gore. Zjutraj gre v tovarno, saj z majhno kmetijo pač ne gre. Vzljubila me je, čeprav sem bil zanjo skoraj še otrok. Naučila me je piti med, jaz sem ji dal mojih osemnajst let. Refren:... Od takrat sem pri njej živel, na gruntu ob koncu vasi, za čez dan kitaro sem igral in ljubil Špelo na noč. Bil opran sem in vedno sit, jedel kruh sem iz njene peči, vstajala je zgodaj, na delavski avtobus se vedno mudi. Refren:.. Ko zadnja košnja v kozolcu je, čutiš hladen že objem. Postajal sem nemiren, saj začutil sem jesen in pravi: "O Dreja, poglej okrog zdaj postal si del planin, O Dreja jaz se bojim, da nekoč te ne izgubim." NAŠA LIDIJA JE PRI VOJAKIH Pozno ponoči za mizo sedim, skozi okno vidim le sebe, joj pa kako, srečen bi bil, če v šipi bi videl še tebe. Včeraj sem poslal paket, stavri, ki si si jih želela, trojne SMB najlonke s črto in kvinto, da si boš zapela. Draga naša Lidija, že dolgo si v armeji, čeprav je daleč Kikinda, si v našin srcih ti. Če pa kdaj ti bo hudo, ko stala boš na straži, ti kar pogumno zavriskaj si, jodlariiiiii, umrite gušteri. Doma te vsi pozdravljamo, ata, mama. boter Vinko, gospod župnik, šeke in pujčeki. Mi zdaj vsi mirno spimo, ker vemo, da čuvaš nas Ti. Draga naša... Na žalost moram zdaj končat, petelinčki so zapeli. Drži se in vse bo v redi, tvoj zaročenec Fredi. OD VIŠINE SE ZVRTI Nikdar več, oh, saj ne more biti res, krila so se mi stopila od strahu, nikoli več ne poletim na njih in nikdar ne izvem, da so samo papir, zmaji, ki že toko let visijo nad menoj. Saj že mama govorila je, da z višine se ne vidi vse, da nikdar ne izveš, da so samo papir, smehljaji, ki že tolko let smejijo se s teboj. Od višine se zvrti, skrij me v svojo dlan, svojo mehko dlan, svojo toplo dlan. vzemi me nasvojo stran, skrij me v svojo dlan, lahko mi vrneš karto še nocoj, hočem le, da me vidijo s teboj. Krila so se mi stopila... Od višine se zvrti... BOG NE DAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR Kadarkoli naša je družina zbrana, se razporedimo okol TV ekrana. Pet nas je, vsi molče sedimo, gledamo program, n´č ne govorimo. Se noben na nobenga ne ozira, in zato ne pride do prepira. Vsi smo v svoje misli zatopljeni, prav lepo, lepo smo odtujeni. Ref: Bog ne daj, da bi crknu televizor, Bog ne daj, 4x Starejše sestre nobeden ne pogleda, sreča njena, saj je čisto bleda. Trebuh njen se počasi veča, s poročenim šefom že dolgo je noseča. Se v hotel ta mlajša je skrila, malo prej je travco pokadila. Jo v mamila družba je zavedla, šprica šolo, totalno je zabredla. Ref: Bog ne daj, da bi crknu televizor, Bog ne daj, 4x Fotra je sanacija zadela, rekli so, da bo ostal brez dela. Mat molči, ker noče bit spet tečna, a v zakonu že dolgo ni več srečna. Če bi se odkrito kdaj pogovorila, bi takoj, takoj bi se ločila. jaz molčim, ah kaj bi jih sekiru, da na faksu totalno sem sfaliru. Ref: Bog ne daj, da bi crknu televizor, Bog ne daj, 4x prva kitica Ref: Kaj zato, če čisto nič ne štima, ob televizorju srečna smo družina 4x ČE SI SREČEN Če si srečen, zdaj udari dlan ob dlan, če si srečen, zdaj udari dlan ob dlan, če si srečen in če srečo rad bi še delil z nekom, če si srečen zdaj udari dlan ob dlan. Če si srečen, krepko tleskni s prstoma... Če si srečen, po kolenih potrepljaj... Če si srečen, krepko butni z nogo v tla... Če si srečen, glsno vzklikni svoj hura... Če si srečen zdaj ponovi vse od prej, če si srečen zdaj ponovi vse od prej, če si srečen in če srečo rad bi še delil z nekom, če si srečen zdaj ponovi vse od prej. SAM PO PARKU SE SPREHAJAM Sam po parku se sprehajam, listi v vetru šelestijo, pari tiho šepetajo, kje si moja, deklica ti. Ribnik sanja tihe sanje, veter zame se ne zmeni, svet sprašujem naj pove mi, kje si moja, deklica ti. Nekoč pa s tabo sem se sprehajal, se še spominjaš, maj je cvetel in cvetja vonj je oba opajal in tukaj veš, sem te objel. Maj ni več in ti odšla si, cvet v slovo si mi pustila, po poteh kjer sva hodila, sam zdaj hodim, deklica ti. VENČEK Prepelica se v deteli suče, škrjanček se v lufti vrt. Prepelica si lepo žvrgüvle, ta mali si füčkat fčij. Zbüdi se Micika, zbüdi še Frančeka, dela se bejli den. Šimen inu Agata v lejsi drva žagata, Šimen reče Agati, nej tak hitro žagati. Dekle fruštik nese, ja pomazano ko prese, jaz pa kar počas, počas, jo rejžem k lübci v vas. Mat potico pečejo, men pa nič ne rečejo, jaz pa kar počas, počas, jo režem k lübci v vas. JANEZ IN MICIKA Janez in Micika gresta v hribe rada, kjer je mehka travica in oba sta mlada. Refren: Kirje, kirje, žaba ima pirje, kirje, kirje, žaba ima rep. Da pa nebi pri ljudeh prišlo kaj pod zobe, rekla sta da gresta v hrib, v hrib nabirat gobe. Gobe mogle v sebi so veliko strupa imeti, saj začela Miciko glavca je boleti. Prišlo mescev je devet, bilo je vse huje, pa je mogla Micika v bolnico na tuje. Prišlja štorklja je v vas prinesla je tri pobe, zdaj oba preklinjata te proklete gobe. IRENA, LAHKO NOČ Irena, lahko noč in mirno spi, lahko noč Irena, lahko noč, o tebi sanjal bom. Sem prejšnjo soboto se ženil, lepo sem hišo dobil, zdaj ženo zapuščam in spet grem v mesto na potep. Irena, lahko noč... Včasih živim v samoti, včasih sem rad med ljudmi, a včasih bi najraje skočil v reko in se utopil. Irena, lahko noč.... Pojdi nazaj k družini, žena te čaka doma, dovolj si se klatil po svetu in kockal za denar. Irena, lahko noč..... REGIMENT PO CESTI GRE Regiment po cesti gre, pa moj fantič zraven je, pa moj fantič se izmed vseh spozna, 2x zelen, zelen, zelen pušelc ima. Dala mu je belega, iz srca veselega, pa le naj ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica. Dala mu je rdečega iz srca gorečega, pa če ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica. Dala mu je plavega, iz srca ta pravega, pa če ga ima, pa le naj ga ima, saj mu ga je dala ljubica. DAN LJUBEZNI Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni. Če sploh ne veš,da so kdaj bili. Vzemi le en dan, ki skril si ga tja na srčno stran. Pozabil ga nikoli več ne boš. To je bil tvoj dan ljubezni, najlepši dan, ki ne mine nikdar. Svet živi za dan ljubezni, dan, ki da ti vse in vse ti vzame. Tega nikdar ne veš. Kdaj prišel bo zate spet ta dan, naj te upanje ne zapusti. Le zaspi, ko jutro te zbudi, to bo ljubezni dan. LJUB'CA MOJA Ljub'ca moja, 3x oj kod si s'noč hodila? 3x da te ni b'lo tak dolgo domov? Ljubček ti moj, 3x po vrtu sem hodila, 3x zato me ni b'lo tak dolgo domov. Lju'ca moja, 3x oj kaj si tam storila? 3x da te ni b'lo tak dolgo domov. Ljubče ti moj, 3x sem pušeljc ti nar'dila 3x zato me ni b'lo, tak dolgo domov. TAM OB OGNJU NAŠEM Tam ob ognju našem si sežemo v roke, plamen neugašen nam je v srce. Vedno te bom ljubil dih gozda, šum voda, tu je moj dom in vedno bom tukaj rad ostal doma. Kakor lepe sanje spomin bo na te dni, ko se spomniš nanje, srce vzdrhti. Saj mladost je naša kot lepa majska noč; vsak dan bo lep spomin, krasan vendar lep in vedno vroč. JE PA DAVI SLANCA PALA Je pa davi slanca padla na zelene travnike, je vso travco pomorila, vse te žlahtne rožice, 2x Men' pa ni za žlahtne rož'ce, če jih slanca pomori; men' je le za dekle moje, če me ona zapusti, 2x Prav na sredi moj'ga srca ena rož'ca cveti, če ne boš ji prilivala, se gotovo posuši. 2x S čim ji bodem prilivala, nimam vinca, ne vode. Zalivale jo pa bodo moje grenke solzice. 2x VSI SO VENCI VELI Vsi so venci veli, samo moj zeleni, Ar ga jaz zalivlem s svojimi skuzami. Če bi moja skuza na kamen spadnula kamen bi se razklal na dvoje, na troje. BLIZU NAŠ JE DAN Blizu naš je dan, blizu naš je dan, blizu naše zmage dan. O, globoko na dnu čutim srca, blizu ta je srečni dan. Kakor bratu brat, kakor bratu brat, narodu bo rod enak. O, globoko na dnu čutim srca, blizu ta je srečni dan. V miru brez gorja, v miru brez gorja, jasno bo nebo sveta. O, globoko na dnu čutim srca, blizu ta je srečni dan. OJSTRICA Ojstrica, ti moje kraljestvo, domovina, brez tebe živeti ne morem, oj, planina. Le enkrat, le enkrat sem videl ta kraj, želim si ga večno nazaj. Življenje žrtvujem za tebe, domovina, brez tebe živeti ne morem, oj, planina. Le enkrat, le enkrat sem videl ta kraj, želim si ga večno nazaj. V planinski raj. SLOVO Prišel je čas slovesa bratje, oditi moramo, razidimo se upanju,da se še srečamo. Refren: Nekoč se bomo srečali, se videli še kdaj. Nasvidenje oj bratje, sestre, nasvidenje sedaj. Sklenimo zdaj verigo bratje, podajmo si roke, bodimo tesno združeni preden se razidemo. Refren:.... Prijaleji povezani okoli ognja vsi, nikoli ne pozabimo teh naših lepih dni. Refren:... BIL SEM MLAD FANT VESEL Bil sem mlad, fant vesel in rad sem lepe pesmi pel. Končno sem sklenil le, da oženil bi se. Refren: A že tretji dan sem jo našel na skednju, tam s sosedom se ljubila sta. Pokopali so naslednji dan oba. Spet sem si izbral dekle, lepo a preveč brihtno ne. Mislil sem, da zdaj bo mir pa bil še večji je hudir. Refren: Saj že tretji dan .... Zdaj se ženil več ne bom, čeprav je nakaj prazen dom, vendar nikdar nisem sam, saj sosedi vdovi dve imam. CIGANI Naš tabor ciganski sav svijet očara, ko pjesma ta,koju pjevam ja. Uz ženski smijeh i plač gitara pun sunca tvoj mi pogled sja. Refren: Ja se opraštam, cigani, sa vama, u novi život odlazim od vas. Takav je život dosuđen nama, sad zbogom cigani, zadnji je čas. Tu čergu cigansku napuštam sada, jer dosta bje sveg užitka tog. I prođe sve ko zlatna nada, proljetni san života mog. Refren .... VASOVALEC Jaz pa vem, da ti si moja in da ljubiš me srčno. Kaj če skrivaš to prem mano in tajiš ljudem tako. Izvedo naj vsi na vasi, kje dobil sem rožmarin, roženkranc in nagelj rdeči, v tihi noči za spomin. Jaz bom pa rožico utrgal, in na prsi jo pripel, rad spoznal dekle bi njega, ki to rožo bi mi vzel. Dal klobuk bom moj postrani in zavriskal bom naglas, izvedo naj vsi na vasi, da mi v srcu je lepo. In ko zvezde zagorijo, in objame zemljo noč, tiho pridem spet pod okno, a odšel bom vriskajoč. ZDRAVLJICA Spet trte so rodile, so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi ! Komu najpred veselo zdravljico, bratje! č'mo zapet' ? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere ! V sovražnike z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže ! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last ! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov ! Mladen'či ! zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker po nas bode vas jo srčno branit' kliče čas ! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak ! Nazadnje še, prijat'lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi bog, kar nas dobrih je ljudi ! HAJDEMO U PLANINE Aj'mo curice, aj'mo dječaci, studenti i djaci, milicajci, da, da, da Jedva čekam da se svrši ljeto, dosta mi je vrele klime Zbogom more, zbogom more, odoh u planine. A ona voli ljeto jer se tada nose ljetne haljinice Svaki džukac vidi noge moje curice Hajdemo u planine jer tamo nema zime Hajdemo u planine, jer tamo, jer tamo nema zime Ojdada ojda ojda ojda ojda, ojdada ojda ojda ojda da, Oioioioioioiiiiii ojda ojda da Opleti šalove, šarene kapice, tople džempere i vunene rukavice, da, da, da Ajmo dečki živo, živo Svako živo biše voli sunce na moru kraj Save. Meni ga je lično, meni ga je lično dosta preko glave. A ona voli sunce jer se tada nose tanke majičice Svaki džukac vidi dude moje curice Hajdemo u planine, ... Skijanje se brzo uči, ko je blesav da sjedi kući, da, da, da Ajmo curice, živo, živo Na vrh mi je glave i kupanja, sunčanja gnjavaže Sačuvaj me bože, sačuvaj me bože, naročito plaže. A ona voli plažu jer se tada nose malene gaćice Svaki džukac vidi guzu moje curice Hajdemo u planine, ... Nikom nije ljepše neg je nam, samo da je 'vako svaki dan, da, da, da Nikom nije ljepše neg je nam, samo da je 'vako svaki dan. Aj'mo curice, aj'mo dječaci studenti i djaci, milicajci da, da, da, da, BIL SEM MLAD FANT VESEL Bil sem mlad, fant vesel in rad sem lepe pesmi pel. Končno sem sklenil le, da oženil bi se. Refren: A že tretji dan sem jo našel na skednju, tam s sosedom se ljubila sta. Pokopali so naslednji dan oba. Spet sem si izbral dekle, lepo a preveč brihtno ne. Mislil sem, da zdaj bo mir pa bil še večji je hudir. Refren: Saj že tretji dan .... Zdaj se ženil več ne bom, čeprav je nakaj prazen dom, vendar nikdar nisem sam, saj sosedi vdovi dve imam. FRONČEK Naš Fronček je na straži stal, debele kugle v ror dajal. Ta prva kugla prletela, našemu Frončku roko od komolca dol odnela. Refren: Naš Fronček pa še kar stoji, Debele kugle v ror vali. Ta druga kugla prletela, našemu Frončku nogo od kolena dol odnela. Refren: .... Ta treta kugla prletela, Našemu Frončku glavo bek odnela. Refren: .... Ta četrta kugla prletela, našga Frončka derekt u srce zadela. Naš Fronček pa zdaj kar leži, debelo kuglo k seb tiši. MRTVA REKA Starec je govoril mi, da bila si lepa ti. Kakor rosa jutranja polna si življenja bla. Zdaj pa gledam reka te, ko vališ počasi se, zdaj osamljena si vsa polna motnega blaga. Mrtva reka, kam hitiš, mrtva reka, kam bežiš? Kje zelenje tvoj zdaj, kje so vrbe, tvoj sijaj. Mrtva reka,kam greš zdaj kot popotnik v tuji kraj, a morda nekoč pa le, čista reka vrneš se. ZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA Zvedel sem nekaj novega od moj'ga dekleta zaljubljen'ga, da ona si zbira drugega, za mene ne mara nič več. Tiho, le tiho ljubica, da tega ne zvejo mi mamica, da tega ne zvejo še drugi ljudje, da nisi za moje srce. ------------------------------------- Bom šel na planince Bom šel na planince, na strme vrhe, bom slišal zvoniti zagorske zvone, pa bom slišal zvoniti zagorske zvone. Zagorski zvonovi prav milo pojo, nemara mojo Ijubo k pogrebu neso, pa nemara mi Ijubo k pogrebu neso. Pa ce jo nesejo, pa le naj jo neso, saj vec dolgo ne bode, ko pojdem za njo, saj vec dolgo ne bode, ko pojdem za njo. Zvoniti bom pustil, škropiti pa ne, saj škropile jo bodo le moje solze, saj škropile jo bodo le moje solze. Zagreble jo bodo le moje roke, krog groba sadil bom cvetice lepe, krog groba sadil bom cvetice lepe. Med lepe cvetice me naj položé, saj vem, da mi poci na grobu srce, saj vem, da mi poci na grobu srce.