Venet

Slovenščina, narečja in sanskrt (sanskrit), bretonščina

med v sanskrtu in slovenščini
[ uvod | medmrežni slovarji - sanskrt | slovar sanskrt_angleščina_slovenščina ( introduction in english ) | slovar bretonsko_francosko_slovenski | slovenian dialects | enak zven in pomen besed v več jezikih | slovarji - različni jeziki | Slowenisch, Dialekte und Sanskrit ]


Oglej si začetek te strani v sanskrtu - slika.

Uvod
Na medmrežju skoraj ni primerjav med sanskrtom in slovenščino (našimi narečji).
Na starost slovenščine kaže tudi velika podobnost sanskrta s slovenščino. Še kako desetletje nazaj so izvor sanskrtskega jezika (star indijski jezik) iskali v litvanščini. Toda ko so nekateri domoljubni Slovenci (Jožef Škulj, Kanada) opozorili, da je slovenščina mnogo bolj sorodna sanskrtu kot litvanščina, so bili osupli, saj slovenščine, kot primerjalnega jezika sploh nihče ni preučeval. Sanskrt se je skozi stoletja dokaj spreminjal, verjetno zaradi tega, ker se je s časoma pomešal s staroselskimi besedami indijskega podkontinenta. Zanimivo pa je, da starejši ko je sanskrt, večja je njegova sorodnost s slovenščino. Novejše študije ugotavljajo, da se je sanskrt, od takrat glavnega Evropskega jezika, slovenščine, ločil pred najmanj 8.000 leti. Genske študije pa so pokazale še, da se genska slika v srednji Evropi, v zadnjih 20.000 letih, praktično ni spremenila, saj je v vsem tem dolgem času novih genov le 7 %.
So tudi dvomi, vendar je vsem genetskim raziskavam skupno dejstvo, da je večinsko današnje prebivalstvo na evropskih tleh avtohtono, in da v zgodovinskem obdobju ni prišlo do večjih preseljevanj po padcu Rimskega cesarstva.


Povzetek iz http://www.korenine.si/zborniki/zbornik02/skulj02.htm
Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov
Raziskave genetskih skupin na Y-kromosomu, ki ga dedujemo po moški strani, in mtDNA, ki jo dedujemo po ženski strani, dokazujejo naslednje:
– Velika večina (85%) genetskih skupin pri Slovencih je stara več kot 20 000 let. To dokazuje, da so Slovenci genetsko star narod.
– Na področju jugovzhodnih Alp je bilo eno od zatočišč med ledeno dobo. Tukaj naj bi nastala genetska mutacija M170, ki se je potem razširila in prišla med Baske in v Indijo.
– Evropa je bila poseljena v petih migracijah, začenši pred 40 000 leti do danes. V zadnjih tri tisoč letih, to je od bronaste dobe do danes, so ljudje prinesli v Alpe samo 7% novih genov. To je tudi dokaz, da ni bilo kakšnega večjega preseljevanja ljudstev v 6. stoletju okrog Alp.
– Slovencem so genetsko zelo blizu Skandinavci, kakor tudi Čehi, Slovaki in Ukrajinci.
– Sorodnost s Skandinavci se ujema z zgodovinskim izvorom Vandalov.
Zgodovinske, jezikovne, topografske in genetske raziskave kažejo, da so bili Veneti predniki Slovencev.
--------------------------------------------------------------------

Pot Venetov iz Male Azije v Indijo na osnovi najdb arh. Pere Bosch - gimpera. Sporedno s širjenjem Kulture žarnih grobišč (nosilici Veneti) se je širil tudi slovenetski jezik ob reki Donavi v Bližnjo Azijo in Indijo, kjer je nastal sanskrtski jezik. Sanskrtski jezik ima presenetljivo sorodnost s slovenskim, kar je razvidno v knjigi VEDA, "najstarejši" knjigi sveta; beseda veda ima isti pomen v slovenščini kot v sanskrtskem jeziku. Še po dveh poteh so se premikali ljudje Žarne kulture ter s tem širili svojo kulturo in jezik. Ena je vodila vzdolž Atlantske obale od Baltika do Armorike, kjer so ali so še pred nedavnim bili sledovi slovenetskega jezika (Bretanija). Najbolj važna pa je bila Jantarska pot, ki je povezovala Baltik z Adriatikom.

Iz: http://images.google.com/imgres?imgurl=http://img84.imageshack.us/img84/4808/70588082xt6.th.png&imgrefurl=http://karantanskazaveza.mojforum.si/karantanskazaveza-about272.html&h=111&w=150&sz=5&hl=de&start=55&um=1&tbnid=8sY1G0rrPNyw6M:&tbnh=71&tbnw=96&prev=/images%3Fq%3Dveneti%2Bv%2Bevropi%26start%3D40%26ndsp%3D20%26um%3D1%26hl%3Dde%26lr%3D%26sa%3DN

DVOJINA (dual) JE ZNAČILNA ZA SANSKRT IN SLOVENŠČINO (NAŠA NAREČJA).
Primeri (povzeto po: http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228):
»Hej, pridita!« (»Ahó, ágačhatám!«),
gledava dva ptiča (dvau khagau pašjávaha),
pokličeva prijateljici (sakhyau áhvajavaha)

Slovenščina ima šest sklonov v treh številih in treh osebah – tako kot sanskrt (sanskrt pozna vsaj en sklon več, ablativ - preveden kot ločilnik ali separativ, vseboval naj bi tudi vokativ ali zvalnik), tudi glagoli se spregajo v vseh omenjenih oblikah. Torej ni čudno, da je za tujce učenje sanskrta tako naporno, kot učenje Slovenščine - to čuti vsak učenec na maturi.
Dokazi:
Spreganje glagola biti v obeh jezikih (povzeto po: http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=228): sem (asmi), si (assi), je (asti), sva (svaha), sta (sthaha), sta (staha), smo (smaha), ste (stha), so (santi). Podobnosti med glagoli: vid (videti, vedeti), dá (dati), dživ (živeti), džnja (znati), sthá (stati), pib (piti), praš (vprašati), pat (padati) ... in za konec še nekatere nenavadno podobne besede: veda (veda), mátá (mati), bhrátá (brat), mrtju (smrt), dinam (dan), nišá – (noč), mása – (mesec), tama (tema), annam (hrana), mamsa (meso), asthi (kost), nakha (noht), oštha (usta), trnam (trava), nagna (nag), dvaram (vrata, dveri), phena (pena), madhu (med), phalam (plod), čašaka (čaša), šálá (šola), kunčiká (ključ), svaja (svoj) ...
Slovenščini in sanskrtu je sorodno že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh spolih (le v množini).
Zelo primerne beseda z primerjavo slovenščine in starih indijskih (Indija - Vindija od Veneti, naši predniki po jeziku in izročilu, deloma tudi gensko) besed so npr. bog Višnu oz. vzvišen, Krišna oz. kresnik, Yama oz jama in mnoge druge iz slovarja spodaj.

Končno je izšla tudi knjiga, neke vrste slovar, Sanskrt in slovenščina [ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ] (maj 2008), ki zelo lično primerja Sanskrt in slovenska narečja. Avtor je Ivo Petkovšek - JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O.
Opis:
"V tem besednjaku skuša avtor pritegniti pozornost bralcev do velikih podobnosti, ki izstopajo v primerjanju slovenskih besed s sanskrtskimi (in akadskimi). To dejstvo nam predoča tudi možnost prepleta med starimi kulturami, ki se izraža zlasti v prazgodovinski Evropi."
Knjiga argumentirano dokazuje, da je slovenščina, skupaj z litvanščino, ključ do razumevanja izvora Evropejcev v povezavi z severozahodno Indijo.
Knjige seveda ni izdala SAZU (ali kaka njej podobna institucija z državno podporo in "domoljubnim" poslanstvom), ki se najbrž raje pridno ukvarja z izumljanjem letnih programov in pisanjem poročil o programih in zraven še skrbi za "čisto" kadrovsko zasedbo.

2013 je v zgolj 300 izvodih izšla odlična knjiga dr. Antona Perdiha - IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV.

Zadnjih trideset let spet potekajo razprave o tem ali smo Slovenci na svojih ozemljih prvotni prebivalci ali pa so se naši predniki priselili sem izza Karpatov v 6. stoletju. Take razprave niso nekaj novega, saj so potekale že v 19. stoletju in so izzvenele po 1. svetovni vojni. V začetku prejšnjega tisočletja so nedvoumno vedeli, da živimo Slovenci na svojih ozemljih že od nekdaj in to vedenje se je nadaljevalo do prevlade naselitvene teorije v akademskih krogih. Domneva o kasnem prihodu z vzhoda se je pojavila pred okoli 500 leti ob tedanjem razumevanju antičnih spisov in so jo počasi razvijali do trditve o prihodu iz Pripjatskih močvirij. Že pred tridesetimi leti so tvorci Venetske razlage o izvoru Slovencev pokazali, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva, ki nima neposredne opore v znanih virih in temelji le na razlagah nekaterih opisov dogajanj v nekaterih virih. Nasprotno pa da ima védenje o prvobitnosti Slovencev neposredne podatke v zgodnjih virih. V zadnjih petih letih so na podlagi rezultatov genetskih raziskav razvili novo vejo genetike – DNK rodoslovje, katere rezultati dajejo podatke, ki v mnogočem pojasnjujejo izvor raznih evropskih ljudstev, njihove selitve in razvoj. Ti podatki pojasnijo veliko doslej neznanih ali spornih stvari in temu je posvečen del te knjige. Ob tem se lahko vprašamo, ali so morda naši zgodovinarji, ki zagovarjajo domnevo o zgodnjesrednjeveškem prihodu naših prednikov izza Karpatov, zgrešili poklic, jim bije zadnja ura, jih čaka propad?
NIKAKOR!
Čaka jih le nujnost opustitve preživelih paradigem in zamenjave z novimi, boljšimi.
V tej knjigi so zbrani novi podatki, ki bodo podlaga nove paradigme, katere zasnove so tu predstavljene.
Knjiga ima veliko znanstveno vrednost, saj njene teze izhajajo direktno iz objektivnega vrednotenja DNK rodoslovja. Določene mutacije na Y-kromosomu se namreč prenašajo samo iz očetov na sinove - preko zaporedja mutacij pa se da našemu globalnemu praočetu slediti tam nekje do 200 000 let v preteklost.
Pri iskanju pramame pa se uporablja mitohondrijska DNK (mtDNK), ki se prenaša na otroke zgolj preko mame. Tudi ta raziskava je prišla vsaj do 200 000 let v preteklost in sicer na področje Afrike.


dr. Antona Perdiha na predstavitvi knjige "IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV", sreda 13. november 2013 v prostorih SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani.

Avtor je na predstavitvi knjige dal velik poudarek tudi zunanjim dejavnikom, recimo izbruhu vulkana Toba (Sumatra - Indonezija) pred približno 70 000 leti - ki je bil eden najhujših izbruhov v času prevlade sesalcev. Izbruh je pomenil zdesetkanje naših prednikov - neke vrste evolucijsko sito. Preživelo naj bi le 15000 naših prednikov ( to je recimo št. prebivalcev občine Ormož - iz njih je danes človeštvo narastlo na 7 milijard) - na to kažejo mutacije Y-kromosona ter mitohondrijska DNK in seveda razmeroma nizka stopnja genske variacije med današnjimi ljudmi.

"Evine" hčere malo podrobneje.
Pri raziskavah ženske dedne linije je genetikom v pomoč zapis DNK, ki ni shranjen v celičnem jedru, ampak v mitohondrijih. V daljni preteklosti je neki naš evolucijski enocelični prednik požrl bakterijo, ki je bila, kot se je pokazalo, koristna, saj je znotraj celice proizvajala energijo. Daljni potomci te požrte bakterije so mitohondriji v naših celicah, ki, povedano zelo poenostavljeno, delujejo kot nekakšne celične elektrarne. Za genetike pa so mitohondriji zanimivi, ker imajo svoj genom. Ta je sicer majhen, saj se je med evolucijo veliko pomembnih genov iz mitohondrija preselilo v celično jedro, a zapis, ki je ostal, je zanimiv, saj se pri dedovanju ne premeša, ampak se deduje nespremenjen iz roda v rod. Vsaka mutacija, ki ni smrtna, se ohrani tudi pri potomcih. V nasprotju s kromosomom Y se mitohondriji dedujejo samo po ženski liniji. Podobno kot pri kromosomu Y so tudi variacije mitohondrijske DNK največje med današnjimi prebivalci Afrike. Ocenjujejo, da je mitohondrijska Eva živela v Afriki pred približno 200.000 leti.
Nekaj o DNK najdete tudi na:
http://rodoslovje.si/index.php/sl/domov/16-drevesa/122-slovenski-dnk-bazen-znotraj-balkana-in-evrope

Perdih je tudi povedal, na kak način ga ljudje iz univerze želijo diskreditirati (na srednjeveški način) - kaj vse se torej valja po naših akademskih krogih ..., grozljivo in to v 21. stoletju v "razsvetljeni" Evropi.

Izredno zanimanje obiskovalcev za predavanje Antona Perdiha o izvoru Slovencev in drugih Evropejcev, je dokaz, da hočejo ljudje slišati tudi drugo plat uradne zgodovinske teze o izvorih in naseljevanjih Evropejcev.
Anton Perdih pravi: “Ne poznamo niti enega zgodovinskega vira, ki bi govoril o množičnem naseljevanju prednikov Slovencev v 6. in 7. stoletju našega štetja. Ni verjetno, da bi Rimljani, Bizantinci in drugi, ki so zabeležili tudi manjše vdore, spregledali in ne zabeležili večjih naseljevanj. Imamo pa vir, ki govori o nerimskem prebivalstvu, katerega pa ne opredeli bolj podrobno. Po odhodu Rimljanov so ti ostali tam, kjer so bili prej, in kmalu so bili poimenovani kot Sloveni ali Veneti,”
Univerzitetni profesor za kemijo, doma iz Zatolmina, se v pokoju, posveča raziskovanju izvora Evropejcev. Anton utemeljeno dvomi v uradno zgodovino - teorijo, ki so jo že zastopali germanski zgodovinarji, ker jim je to nekoč ustrezalo. “Skladno s teorijo kontinuitete je večina evropskih arheologov že zavrnila domnevo o invaziji Indoevropejcev v bakreni dobi, opuščajo jo tudi uradne evropske institucije. Vedno več evropskih strokovnjakov za prazgodovino zavrača tudi domnevo o prihodu Slovanov v 6. stoletju in sedaj razpravljajo le še, ali so Slovani na svojih sedanjih ozemljih od mlajše ali starejše kamene dobe.” Zavrnil je tudi očitek, da se ukvarja s tematiko, ki ni blizu njegovi stroki: “Seznam mojih številnih strokovnih objav, ki je javno dostopen na Cobissu, priložil sem ga tudi na konec knjige, priča o nasprotnem.”
Pomen N skupine
V svojem nizanju argumentov v prid tezi, da Slovani na območje današnje Slovenije niso prišli v 6. stoletju, se je oprl zlasti na izsledke populacijske genetike in DNK rodoslovja, ki temeljita na analizi tipičnih genetskih markerjev. Ti se dedujejo po moški ali ženski liniji. “Z vsakim letom imamo z njihovo pomočjo bolj jasno sliko o pogostosti posameznih rodovnih skupin, oziroma tako imenovanih haploskupin, ki so značilna za določena geografska področja. Z njimi je mogoče tudi ugotavljati, kako je potekalo preseljevanje skupin ter ugotavljati čas do skupnega prednika posamezne skupine,” je razložil. V Sloveniji naj bi bilo tretjina ljudi iz haploskupine (HS) I, ki naj bi bila stara vsaj 46.000 let in ima izvor v Evropi. Druga tretjina pripada HS R1a, ki naj bi nastala pred 20.000 leti v srednji Aziji, od koder naj bi prišla v Evropo pred 9.000 do 8.000 leti in s sabo prinesla kmetijstvo, četrtina ljudi iz HS R1b naj bi tudi imela 20.000 let starega skupnega azijskega prednika, čigar potomci so prišli v Evropo pred 4.500 oziroma 3.500 leti. “Poleg ostalih manj zastopanih skupin pa na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno zastopana pri Slovanih, ki živijo na drugi strani Karpatov, kar je neposreden dokaz proti priselitvi od tam. Celo nasprotno: te raziskave kažejo, da so se predniki Slovanov po vdoru bojevitih plemen iz zahoda (pred dobrimi 4000 leti), nekaj pa tudi pozneje zaradi širjenja Rimskega imperija (nekaj pa tudi v času Karla velikega), selili iz zahoda proti vzhodu (v nasprotno smer od danes politično predpisane doktrine). Anton je pritrdil, da je vzorec testiranj DNK sicer majhen in pojasnil, da se ta sčasoma povečuje, in da razmerje med glavnimi tremi skupinami ostaja podobno.


Tabela zgoraj kaže, da na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno zastopana pri Slovanih, ki živijo na drugi strani Karpatov (Rusih), kar je neposreden dokaz proti priselitvi iz Rusije. Selitve so večinoma potekale iz zahoda proti vzhodu.


Haploskupine po starosti.


SELITEV ZAHODNOEVROPEJCEV - HS R1b1.


SELITEV SLOVANOV PRED PRIBLIŽNO 10000 LETI V EVROPO - HS R1A.


BEG DELA SLOVANOV IZ EVROPE PRED 4000 LETI - HS R1A - PROTI VZHODU V UKRAJINO, RUSIJO. Ljudje HS R1b1 napadajo srednjo Evropo - prebivalce HS I in R1A - ki se umikajo na vzhod.



Še raziskava iz: http://smit.wz.cz/zrcadlo/rservice.php?akce=tisk&cisloclanku=2013090001
- ki dodatno potrjuje Perdihove podatke (razlike v ocenah deležev genetskih skupin glede na Y-kromosom, ki ga dedujemo po moški strani, so zelo majhne) in s tem potrjuje tudi razlago migracij v preteklosti.



Še fenomen krajev z imenom, ki po zapisu ali izgovorjavi spominjajo na naše Celje ali Cele.
V Evropi imamo kar nekaj krajev, imena katerih bi morebiti lahko povezali in sicer preko skupnega pomenskega korena. Previdnost ni odveč - torej ni nujno, da imajo imena pomensko, etimološko, povezavo - pa vendar. Poglejmo štiri kraje, ki morebiti nosijo v imenu pojem celote, celice, sela ...
a) Slovensko mesto Celje, v narečju Cele, v latinščini Celea (Celeia) - lahko da to ime kraja izhaja kar iz prvotnega imena Sela (poimenovano od prvotnih večinskih prebivalcev Evrope, zagotovo delno genetskih, zagotovo pa kulturnih, jezikovnih, prednikov Slovencev), ki je bilo polatinjeno v Celea in čez stoletja spet nazaj v poslovenjeno obliko imena Cele, nato v nemški Cilli in nato pod vplivom (zasedbo) Balkana (v 20. stol.) v Celje ...
b) Celle [Čele] di Bulgheria je naselje v Italiji, provinca Salerno v Campanji. Kraj je nastal z naselitvjo Bolgarov v zgodnjem srednjem veku.
c) Celle [Tsele] - mesto leži na severozahodu Nemčije - Spodnja Saška (Niedersachsen). Leta 2010 je v mestu živelo 70745 prebivalcev.
d) Mariazell - Marijino Celje v Avstriji - Štajerska.

SLOVENŠČINA in SANSKRT - V IZDELAVI !!!!!!!!!!!
Na medmrežju skoraj ni primerjav med sanskrtom in slovenščino (našimi narečji),
to je začetek ... (pridružite se ...).
VSEBINA
Različni slovarji jezika sanskrt (sanskirt)
- povezave na slovarje
- nekaj besed, ki kažejo na povezavo med slovenščino in sanskrtom (našimi narečji: 
  štajersko, dolenjsko, primorsko, gorenjsko,
  koroško, panonsko-prekmursko, ...)
  • Povezave na slovarje: http://spokensanskrit.de/index.php?script=HK&tinput=water&country_ID=&trans=Translate&direction=ES http://www.omniglot.com/writing/sanskrit.htm http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/ http://sanskritdocuments.org/atul/newdict/main.html http://www.sanskrit-lexicon.uni-koeln.de/wilview/index.php?sfx=jpg http://webapps.uni-koeln.de/tamil/ http://sanskrit.inria.fr/intro.html http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Init/union_s.html http://www.sacred-texts.com/hin/sktdict.txt zbirka slovarjev http://sanskrit.inria.fr/DICO/49.html http://www.indoeuropean.nl/index2.html --------------------------------------------------------------- Na eni strani vse besede: http://sanskritdocuments.org/hindi/dict/eng-hin-itrans.html http://bhagavata.org/downloads/SanskritDictionary.html http://members.chello.nl/l.bontes/ http://www.babylon.com/dictionary/2522/Babylon_German_English_dictionary http://www.babylon.com/definition/Sanskrit/English http://students.washington.edu/prem/mw/mw.html -------------------------------------

    Introduction to Slovenian - English - Sanskrit Dictionary

    Slovenian uses the Latin alphabet with diacritic marks on three letters: č, š, ž are pronounced ch, sh, and zh. The letter j is pronounced like English y (as in German), and h is pronounced like German or Scottish ch.
    Slovenian Language, the official language of the Republic of Slovenia and native language of the nearly two and a half million Slovenes in it. It is also spoken by a significant number of emigrant in Austria, Hungary, Italy, the United States, Canada, Australia, Argentina, Australia and elsewhere. Slovenian has preserved the six cases of Sanskrit and Common Slavic (nominative, genitive, dative, accusative, instrumental, and locative), although the last two are only used with prepositions. The vocative form has been lost. Nouns, pronouns, adjectives, and verbs all have a dual number (for two of something: bova delali na Ptuju “we two (feminine) will work in Ptuj”), as well as the usual singular and plural. Verbs have been simplified, and now have only one past tense, a present, and a future. The archaic supine (verbal noun) has been preserved, along with the infinitive. The verbal category of aspect has been expanded, as in other Slavic languages. In spite of the small size of Slovenia, the dialects of Slovenian differ greatly from each other. There is not even agreement on the exact number of dialects, although most scholars classify seven or eight major dialects and about fifty or seventy-two
    individual dialects. Slovenia - a schematic map of Slovenian dialects. Slovenia - a schematic map of Slovenian dialects. This map (right) is to be found in Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1957. Official interpretation about origin of Slovenian native language! The oldest identifiably Slovenian text is from about the year 1000, but regular writing and printing in Slovenian began only in 1551 in connection with the Reformation. After about 1600, Slovenian declined as a written language until the modern literary language was defined during the first half of the 19th century, above all by the great poet France Prešeren. New statements - finding!

    http://us.geocities.com/ausslokon/prlekija.htm http://us.geocities.com/ausslokon/prlekija.htm
    Brižinski spomeniki
    Venetic and the Slovenian language - similarity with Sanskrit
    The similarity of Slovenian and the Sanskrit language is significant (up to 30%) in establishing the connection with Venetic Urnfield Culture. The similarity is demonstrated in the book VEDA that remains unchanged since the arrival of Veneti by way of the Adriatic Sea and also in India around 1000 B.C. The title of the three books VEDA (the oldest of them being RIG-VEDA) is a modern Slovenian word. Likewise there are many other words that are the same in Sanskrit and Slovenian. There is also strong similarity in grammatical structure. Just to mention one example, the dual that is used in Slovenian, Sanskrit and also in the language of Lužice. Slovenian language has also some similarity with Breton language.
    [After all the first Slovenian-Sanskrit book, dictionary, was published. The book title is: Sanskrt in slovenščina [ Il sanscrito e la lingua slovena - Dizionarietto comparativo storico popolare ] (May 2008), author is Ivo Petkovšek - publishing house is JUTRO ZALOŽNIŠTVO D.O.O., Slovenia]
    Slovenian language (text) has a roots in Sanskrit and Venetic language. Slovenian people spoke Venetic, an independent Indo-European language (Sanskrit), which is attested in approximately 300 short inscriptions dating from 6th to 1st centuries BC. Venetic appears to share several similarities with Latin and the Italic languages, but also has some affinities with other IE languages (Sanskrit), especially Germanic as well as Celtic. - Sanskrit (samskrtam) is a classical language of South Asia, a liturgical language of Hinduism, Buddhism, Sikhism, Jainism, and one of the 23 official languages of India. - Its position in the cultures of South and Southeast Asia is akin to that of Latin and Greek in Europe and it has evolved into, as well as influenced, many modern-day languages of the world. It appears in pre-Classical form as Vedic Sanskrit, with the language of the Rigveda being the oldest and most archaic stage preserved. Dating back to as early as 1500 BCE, Vedic Sanskrit is the earliest attested Indo-Aryan language, and one of the earliest attested members of the Indo-European language family. Most people educated in Slovenia over the last century have been told that Slovenians settled in Central Europe in the Sixth Century coming from behind the Carpathian Mountains. It's wrong - it's political fiction of domination nations. New evidence shows that, in fact, Slovenians are descendants of the indigenous people of Central Europe. Catholicism and the Disappearance of Diocese In the 4th and 5th Century Catholicism was spread only among the Roman population, especially in the towns, and died out with their departure. The diocese died out because there were no believers and there is no trace of any missionary work among the local population either. This is the reason for the disappearance of the diocese rather than because of some assumed arrival of Slavs in the 6th Century. The Slovenian population later accepted the Catholic faith with the assistance of the Romans who did not depart and slowly integrated with the local population. The same thing happened in the other parts of Europe. It is most likely that Kancij, Kancijan and Kancijanila were already Slovenian martyrs. Abstract - Genetic Research Genetic Research and its Possible Application to the Studies of the Veneti Results from the paternally inherited Y-chromosome DNA and the maternally inherited mtDNA indicate the following: - Majority of the genetic markers (~85%) present in the extant Slovenians are more than 20,000 years old. This indicates that Slovenians are genetically relatively old nation. - During the Last Glacial Maximum (LGM), the southeast Alps was one of the refuge areas in Europe and a reservoir of M170 mutation. The M170 in turn acquired subsequent mutations. These mutations then spread after the LGM and reached the Basque country, Scandinavia and Eurasia. - During the main five migratory events in the European pre-history, the majority of extant mtDNA lineages entered Europe in three waves during the Upper Paleolithic. The fourth wave - the Neolithic component, on the other hand, is likely to comprise less than one-quarter of the mtDNA pool of modern Europeans and the fifth wave - the migrations from the Bronze Age to the present day, contributed only ~7% to the gene pool in the area of the Alps. This is an indication that so-called migrations in the 6th cent. AD, were insignificant in terms of genetic changes in the environs of the Alps. - From the genetic perspective, Slovenians are close to Scandinavians; Slovenians are also very close, both genetically and linguistically, to Czechs, Slovaks, Ukrainians and other Slavs. - Genetic affinity between Slovenians and Scandinavians may be due to Vandal connection. - Historical, genetic, linguistic and topographic evidence shows an affinity between ancient Veneti and present day Slovenians. Finally: Sanskrit - English - Slovenian and Slovenian dialects Dictionary

    Sanskrt in slovenščina

    ----------------------------------------------------------------------------
  • Besede iz slovarja sanskrt - angleščina (spokensanskrit), ki kažejo na najverjetnejšo povezavo med slovenščino (našimi narečji) in sanskrtom http://spokensanskrit.de/index.php ali http://spokensanskrit.org/ Slovenian uses the Latin alphabet with diacritic marks on three letters: č, š, ž are pronounced ch, sh, and zh. The letter j is pronounced like English y (as in German), and h is pronounced like German or Scottish ch. Words: Slovenian and Slovenian dialects Sanskrit English slovenščina ali narečja sanskrt(transkripcija) angleščina ---------------------------------- ---------------------- ------------
    1. babica (mati) = maatRkaa f. grandmother
    2. banda = bandhaka m. band
    3. barbar, rojen v deželi barbarov = baarbara adj. born in the country of Barbarians
    4. barbar, tujec, neolikanec = barbara m. barbarian
    5. barbari, tujci = barbaraaH pl. barbarians
    6. barva = varNa m. color
    7. bela [barva] = dhavala m. white [ color ] - gora Dhaulagiri: pomeni Bela_gora
    8. bitka (kjer se raniš) = raNa m. n. battle
    9. boben = dundubhi m. drum
    10. bog smrti (jama) = yama m. god of death
    11. bog šiva, ime Živa [življenje] = shiva god shiva
    12. bolečina (žul) = zuulin m. one who suffers from sharp internal pain
    13. brat = bhraatR m. brother
    14. bratovščina = bhraatra n. brotherhood
    15. buden = buddha adj. awake
    16. čaj = caaya n. tea
    17. čebela = madhulih m. bee
    18. čevelj (opank) = upaanah f. shoe
    19. črna = kRSNa adj. black
    20. daj mi mleko = kSiiraM dadaatu give me milk
    21. dan = dina n. day
    22. dan in noč - časovno nasprotje, anahronizem = aharnizam adverb day and night
    23. dan na dan = dinedine adverb day by day
    24. darovalec = daataa m giver
    25. dati = dadaati { daa } verb give
    26. dati = dadaati / datte { daa } verb 3 Atm give
    27. demon, zlodej = daanava m. demon
    28. denar = dhana n. money
    29. denar = dravya n. money
    30. dežela = deza m. (desh) country
    31. dihati (izdihniti) = uddhamati { ud- dhmA } verb 1 breathe out
    32. dim = dhuuma m. fume (smoke)
    33. dimiti = dhuumaayati verb den. smoke
    34. dom = dam, dhaaman m. house
    35. dom (družina) = duryona home
    36. drevo = dru m. tree
    37. družba, občestvo, bratovščina (spominja na goste) = goSThii f. fellowship
    38. drva = daaru m. n. wood
    39. drveti, teči (reka Drava teče, imamo še reko Dravinjo in potok Drvanjo - vse na Štajerskem; lahko bi iskali tudi povezavo z angl. besedo "to drive" = dravati { dru } verb 1 run
    40. dvorišče (dvor, dveri) = pradvaar f. place before a door or gate
    41. gibanje, preselitev (povezava s cesto) = ceSTa n. move
    42. glava = ghaTa m. head
    43. gledati = ghaTI f. watch
    44. gol, nag = nagna adj. nude [Nanda Devi - "Blagoslovljena boginja", to je ime druge gore Indije po višini 7817 m, nekateri trdijo, da je to prvotno bila Nagna Devi - Golo dekle, boginja, tudi po slovensko "naga diva" (gola lepotica), v tem se morebiti skriva tudi koren besede devica]
    45. goltanec = galacarman n. gullet
    46. goltanec = gala m. throat
    47. goltanec (kanta) = kaNTha m. throat
    48. gora, hrib = giri (Slovencem znana gora Dhaulagiri pomeni Bela_gora ) m. mountain (hill) {Dinko Bertoncelj je med Slovenci prvi plezal na Dhaulagiri}
    49. gozd (hosta, ali morebiti kostanji) = kaaSTha n. wood
    50. grajati = garhati { garh } verb 1, 10 blame
    51. grdo misliti = garhati { garh } verb 1 Par think meanly of
    52. grlo = gala m. throat
    53. grmenje, hrup = garjana n. thunder
    54. grob = gabhiira adj. grave
    55. gučati (??? govoriti nerazločno) = guJjati { guJj } verb 1 Par speak indistinctly
    56. hintati (uničiti, ubiti) = nihanti {ni- han} verb 2 Par kill
    57. hoditi (rajžati) = vrajati { vraj } verb 1 walk [zanimiva je tudi starogrška beseda: odos – pot, tir, gibanje, premik, smer + grapho – pisati, rezljati, risati (iz te besede izhaja tudi matematični - geometrijski pojem hodograf)]
    58. hoditi, kramati ; kramar je tisti ki hodi po svetu (A ti je potrbno toliko kramati po tem svetu?) = kraamati { kram } verb 1 Atm go
    59. Igrati inštrument = vaadyavidyaa f. art of playing an instrument
    60. igrati inštrument (vaditi) = vaadayati { vad } verb caus. play an instrument
    61. igrati se (divjati) = divyati { div } verb 4 play
    62. igrati se (vihrati) = viharati { vi- hR } verb 1 Atm play
    63. imeti spolni odnos = yabhati { yabh } verb 1 Par fuck [ vulg ]
    64. iti = yaati { yaa } verb go
    65. iti = eti { i } verb 2 go
    66. iti (jaz grem) = gacchati { gam } verb 1 Par go
    67. iti naprej, nadaljevati, planiti = praiti { pra- i , pre } verb 2 go on
    68. iti tja = itthaam indecl. in this way
    69. iti ven (preiti) = praiti { pra- i , pre } verb 2 go out
    70. iti, grem = eti { i } verb 2 go
    71. iti, pojdi po tej poti = iti indecl. in this way
    72. izdihniti = uddhamati { ud- dhmaa } verb 1 breathe out
    73. izkopati = vikhanati { vi- khan } verb dig out
    74. izraziti = vedayati { vid } verb caus. make known
    75. jaz dam = dadaami { daa } verb I give
    76. jaz mislim, menim = manye I think
    77. jaz pijem = pibaami { paa } laT 3.1 I drink.
    78. jetra = yakRt n. liver
    79. juha = yuuSa m. soup
    80. juha (župa) = suupa m. soup
    81. kako = kathaMtaa f. how
    82. kaksna pod (slaba pot) = kaapatha m. bad way
    83. kam = katham indecl. in what way
    84. kam = kva indecl. where?
    85. kar tja v en dan = itikartavyataaa way of doing anything
    86. kasta (po barvi kože se je delil družbeni položaj - Arijci, Veneti so imeli svetlejšo polt in so bili višje na družbeni lestvici) = varNa m. caste
    87. kašelj = kaasa m. cough
    88. kašljati = kaasate { kaas } verb cough
    89. kateri je danes dan = adya katamaa tithiH ? sentence What is the date today?
    90. kdaj = kadaa f. at what time
    91. kdo govori (veleti, vaditi) = kaH vadati ? who is speaking
    92. kmet, deželan, rojak = dezabandhu m. countryman
    93. komet (posredno zvezda) = zveta particular comet
    94. konj (vajeti) = vaajin m. horse
    95. kopati = khanati { khan } verb 1 Par dig
    96. kosti (asti-kasti) *** = asthi n. bone
    97. Kozarec, kupica (lesena čaša) = kuupii - Topii f. bottle cap
    98. krog, obroč (nekaj kar se vrti, nastane z vrtenjem) = vartula n. circle
    99. krogla, globus (glava ????) = glau f. globe
    100. kuhane stročnice = suupa m. boiled pulse
    101. kuhanje (peči) = paaka m. n. cooking
    102. kuhati (packati) = paacaka m. cook
    103. kura (putka) = kukkTaa f. hen
    104. led, nekaj mrzlega = hima m. n. ice
    105. lesen (drva, drven) = daarva adj. wooden
    106. lulati (najbrž povezava z mehurjem) = mehati { mih } verb 1 pee
    107. majati = maathati verb 1 shake
    108. materina sestra = maatRSvesaa f. mother's sister
    109. materinska l(j)ubezen = sneha m. love [ motherly etc. ]
    110. mati = maatR f. mother
    111. mati, mamica = maatRkaa f. mother
    112. mavrica = mAghavatacApa m. rainbow [prej imajo Mavri ime po mavrici, kot mavrica po Mavrih, kot to nekateri napačno razlagajo]
    113. med (sladko) = madhu (madhula) n. honey (sweet)
    114. medica = madhUttha n. mead
    115. megla = mihikaa f. fog
    116. meniti (misliti) = manu thinking
    117. meso = maaMsa, aamiSa meat
    118. mislec (??? vic; tisti, ki govori vice, vicar) ***** = vicaaraka m. thinker
    119. misliti, meniti = manyate { man } verb 4 think
    120. miroljuben, miren, tih; v miru (ne v vojni) = nirvaira adj. peaceable [spominja na nirvano, mir v nas, končno (notranjo) osvoboditev]
    121. miš = muuSaka(muuSika) m. mouse
    122. miška = muuSika m. mouse
    123. mleko (sir) = kSiira n. milk
    124. močan (burja močan veter) = bhuuri adj. strong
    125. moj brat = mama bhraatR m. my brother
    126. mora (duh spanja) = duHsvapna m. nightmare
    127. morje = mIra, mahIprAvara m./n. sea
    128. mraz, zima = hima m. frost
    129. mrzlo zaradi vetra = sahima adj. cold [ as wind ]
    130. na ta dan = taddine on that day
    131. napačno (mitično) = mithu adverb wrongly
    132. nag, gol = nagna adj. nude
    133. naseljena dežela, država = deziiya adj. inhabiting a country
    134. nebo = nabha m. sky
    135. nebo = nabhas n. sky
    136. neumen = barbara m. fool
    137. neumen (blazen - norost, blaznost) = baaliza m. fool
    138. nohet = nakhara m. finger nail
    139. nor (matast) = matta adj. mad
    140. nor (matast) = matta adj. mad
    141. nos = naasaa f. nose
    142. nositi = nayati { nii } verb carry
    143. nositi (harati) = harati { hR } verb 1 carry
    144. nov = nava adj. new
    145. nov dan = navadina n. new day
    146. oblak, megla = megha m. cloud
    147. oče, atek, ata = taata father
    148. od tam = tataH indecl. from there
    149. ogenj = agni m. fire
    150. oni dajo = dadati { daa } verb they give
    151. oni, -e, -a = taaH f. pl. they
    152. oni, -e, -a = te m. pl. they
    153. oni, -e, -a = taani n. pl. they
    154. opravljanje velike potrebe (kakati) = sarjana adj. act of excrementing
    155. ostati, ustaviti, mirovati (tiščati) = tiSThati verb stay
    156. padati = patati { pat } verb fall
    157. padec = paata m. fall
    158. pastir = pazupaalaka m. herdsman
    159. peč v kateri pečemo = aapaaka m. baking oven
    160. pedala ??? = maNDala n. circle
    161. pes (žival) = zvan m. dog
    162. pesem (predstava) = prastava m. song
    163. petelin (kokot v Prlekiji, cock v an. ima tudi enak koren) = kukkuTa m. cock
    164. peti, prepevati (gajati - pajati - pati -peti) = gaayati { gai } verb 1 Par sing
    165. pijača (piti, jaz pijem) = peya n. drink
    166. pipa (od dima) = dhamanii f. pipe
    167. pitje, pijača = peya n. drink
    168. plavati = plavana n. swimming
    169. plesati, tancati = naTana n. dancing
    170. podplat = paadatala m. foot sole
    171. pohod = kraanti f. going
    172. pokrivati (streho) s slamo, travo = zaadvalavat adj. covered with grass
    173. pot = patha m. way
    174. pot = paddhati f. way
    175. pot = pathin m. way
    176. pot = patman n. way
    177. prag = praghaNa n. place or a terrace before a house
    178. prah = mala n. dust (mela je moka po prleško, prah iz zrn)
    179. praviti (govoriti) = braviiti { bruu } verb speak
    180. prdec = parda m. fart
    181. prdeti = pardate { pard } verb 1 Atm fart
    182. preiti = praiti { pra- i , pre } verb 2 go on
    183. prej = puurvam indecl. before
    184. prej = praak adverb before
    185. prvi = puurva adj. being before or in front fore
    186. prekopati = udvapati { ud- vap } verb 1 dig up
    187. prespati = prasvapiti { pra- svap } verb 2 go to sleep
    188. prijatelj = priya (priyatama) m. friend (m. darling)
    189. ptica, ki ponavlja besede = saarikaa f. talking bird
    190. ptica, ptič, sraka = saarikaa f. bird [ kind of ]
    191. puščica (ostra) = astra n. arrow
    192. rak = karkaTa m. cancer (crab)
    193. rana = kraNa (vraNa m.) n. wound
    194. rana = vraNa m. wound
    195. rdeča = rudhira adj. red
    196. rečni tok (reka) = raya m. stream of a river
    197. reka (rečni tok) = raya m. stream of a river
    198. rog (roh, obrnjeno hor) = zruGga n. horn
    199. sedeti, vsesti si = sidati { sad } verb 1 Par sit (sit down)
    200. sekira = khanitra n. pick axe
    201. sestra = sahodarii f. sister
    202. skakati = skandati { skand } verb 1 jump
    203. sladkor, cuker = zarkaraa f. sugar
    204. smejati = smayate { smi } verb 1 laugh
    205. smejati se - krohot = saMvihasati { saMvi- has } verb 1 burst out laughing
    206. smejoč, nasmejan, smešen = smayin adj. laughing
    207. smrt (navezava na angleško besedo mrtvašnica - mortuary ali na nemški ubijalec - der Mörder, latinsko besedo smrt - mortis) = mRtyu [mrtju] m. death
    208. snaha = snuSaa f. daughter in law
    209. Sonce, svit = savitR m. sun
    210. sosed (? povezava - veza) = veza m. neighbour
    211. spanje, spati = svapati , svap sleep
    212. star = sthavira adj. old
    213. stara ženska - moški (pomenljiv izraz) = vRddhaa f. old woman (old man)
    214. stati = tiSThati , sthaa f. stand
    215. steblo od trave, trn (Trnava je potok v naši grabi, obdan s stebli trav, grmičevja) = tRNa n. blade of grass
    216. steklenica (po prleško je kupica kozarec) = kuupii f. bottle
    217. stol (vsesti si, sadni si na sedež) = aasanda m. chair
    218. strah (od bati se) = bhiiti m. fear
    219. strah (od bati se) = bhaya n. fear
    220. svoj = sva poss. adj. own
    221. ta, to = etat n. this
    222. tako (tak) = tathaa indecl. so
    223. te (kazalni zaimek, recimo - te knjige) = ete m. pl. these
    224. Tedaj, ob tem času = tadaa adverb at that time
    225. tema = tamisraa f. night
    226. tema = tama m. darkness
    227. tema, noč = nakta n. night
    228. Tereza (Treza), pogosto žensko ime = Thares Name Therese
    229. ti lahko greš = tvaM gaccha you may go
    230. tisti, oni, -a, -o = tat pron. that
    231. tla v štali (hlevu, štala je kar slovenska beseda!!!!) = sthala n. ground
    232. tla, dno = tala n. bottom
    233. tobak (ali je to novejši izraz, ali zelo star?) = tamaakhu m. tobacco
    234. tok vode (voda dere) = dhaaraa f. water current
    235. transport (harati) = haara carrying
    236. trava = tRNa n. grass
    237. tropsko sadje (neke vrste slive, "jablane"?), poimenovanje spominja na jablano (jaboko) = jambu f. rose apple tree
    238. tulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; = tuNDa - kuupii f. spouted bottle
    239. ubiti (mrti, umreti, hmreti) = maarayati verb kill
    240. učen, izkušen = vipazcit adj. learned
    241. učen, izkušen (v pleščini pomeni vičiti se, učiti se) = vicakSaNa adj. learned
    242. uničiti, uničenje = ucchitti f. destruction
    243. usta = vakta n. mouth
    244. ustnice, usta = oSTha m. lip
    245. varovati (spominja na lajati) = laalayati { lal } verb caus. cherish
    246. veda o nečem (vedeti kaj), lahko tudi videti = vedya (vidyaa) n. object of knowledge (f. science) !!!!!!!!!!
    247. vedenje (skrivnostno), veda = veda m. sacred knowledge / vedAnta { veda - anta } m. complete knowledge of the Veda [ end-of-the-vedas ]
    248. vedeti (videti, vid) = vetti { vid } kmow
    249. vedeti, znati = jaanaati / niite { jJaa } verb 9 Atm know
    250. velik = adj. guru / gura big [lahko bi sklepali tudi na goro, nekaj velikega ...]
    251. veranda, lahko tudi 'prag' = praghaNa m. veranda
    252. veter *** = vaata m. wind
    253. veverica (Za lingviste je npr. med drugimi zanimiv izraz »veverica«, ki je izpričan pri Pliniju, in katerega analiza podpira zanimive sklepe. ) = vRkSazaayikaa f. squirrel
    254. videti bliskanje, strela = vidyut lightning !!!!!!!!!!!!!
    255. voda = vaari (piivaa - vodo piti) n. water
    256. voda (uoda) = udaka n. water
    257. votlina (keha) = kha n. hollow
    258. vprašati = pracchati { pracch } verb 6 ask
    259. vprašati (prašati) = pracchati { pracch } verb 6 ask
    260. vrata (dveri v prleščini, duri) = dvaara n. door
    261. vrh gore = girizRGga n. peak of mountain
    262. vrh hriba (Žikarce) = zikhara m. top of a hill
    263. zajec = zazaka m. rabbit
    264. zakaj; zato; zaradi česar, zaradi tega, in zato; = kim indecl. wherefore?
    265. zakleniti (vrata) = { dvaaraM bandh } verb 9 lock up
    266. zima (hima - zima, pokritost s snegom) = himaavila adj. covered with snow
    267. zima je, mraz = sahima adj. having ice or snow
    268. znanje (veda, vedenje) ************ = vedya n. object of knowledge
    269. zver, divja zver = zvaapada m. wild beast
    270. zvezda (povezava z anglescino) = nakSatra n. star
    271. želodec (zelo spominja na besedo jetra) = jaThara m. n. stomach
    272. živ = jiiva adj. alive
    273. živeti = jiivati { jiiv } verb 1 live
    274. življenje = jIvita life { m.,n. jIva life }
    -------------------------------------------------------------------------------- Iz slovarjev zbral Zorko Vičar Words: Slovenian - English - Sanskrit have been collected by Zorko Vicar (Slovenia, Ljubljana, January 2008).
    ------------sledi nekaj pogojnih povezav ( some conditionally similarity) -------------- tamasa dark colored = temno obarvana gavya adj. got from a cow = kravji bog payasvinii f. cow zalya n. iron knife = železni nož mantra m. advice = nasvet (matrati, mantrati) tricakrikaa f. three wheeler = tricikl varuNa m. God of water vicchati { vicch } verb 1 Par go = iti gola m. ball = žoga (povezava z golom) bhuuruha m. tree [ fig. ] snaayu f. sinew = kita (???) palaava m. fishing rod = (ribiška palica) caluka m. small pot = lonček, šalica cintaa f. sad thought = žalost (povezava na cintor - pokopališče) cintaapara adj. sunk in sad thought = pasti v žalost rasajJatva n. knowledge of flavours = veda o rastlinah, rožah pratidhaavati { prati- dhaav } verb 1 run back saraka n. drinking vessel = pokal, čaša, kupa saaraka n. laxative=odvajalo, čistilo hasati { has } verb laugh = smeh (?hašek) saamaanyatas adverb generally speaking vibraviiti { vi- bruu } verb 2 speak out = glasno in jasno govoriti, zjaviti, izpovedati vadati { vad } verb 1 speak to braviiti { bruu } verb speak = govor (brundati, bravo kot pohvala) sthala n. dry land = v štali (hlevu) so gola tla aamikSaa f. cheese = sir ???? keza m. hair = lasje biDaalaka m. cat = mačka (? dlaka) kRSNaajina n. skin of the black antelope =*** krzno asthi - kozaa f. bone cell = kostna celica ("koža") palvala n. puddle = mlaka (tam kjer se plava ???) zaila m. mountain = gora (zilske gore, reka Zila) jalayaana n. boat = čoln (povezava z jadranjem ???) nau f. boat = čoln (nautika) khaNDana n. chopping = sekanje (kalanje drv) kartati { kRt } verb 1, 6 cut prakRntati { pra- kRt } verb 2 Par cut to pieces utkRntati { ut- kRt } verb 6 cut in pieces paatayati { pat } verb caus. cut off zepa m. penis mastiSka m. n. brain = možgani (??? mistika) maati { maa } verb think koTi f. end = konec dantaviiNaam tooth = zobje zmazaana n. burial ground = pokopališče kSiti f. ground (??? povezava s kositi travo) nRtyati { nRt } verb 4 Par dance = plesati astramaarga-vakra n. ballistic curve = parabola (pot izstrelka), svod, astronomska sfera kaNThii f. collar = ovratnik; komat; ogrlica vaJcayati { vaJc } verb 1 pull sbd.s leg = vleči praNaalii f. channel = kanal koTara m. hollow of a tree = drevesna votlina, korito samudra m. sea = morje, murje (modro morje) trimuurti adj. having three forms (tri oblike - Triglav) Tri-murti (gora v tibetu) = Triglav balavaan adj. strong = močan (balvan = močan je tisti ki dvigne balvan, težek kamen ????) mahat adj. strong = močan, povezava z mahati ???? koNa m. corner = kot stairya n. stability = stabilnost zikhara m. top of a hill = vrh hriba (Žikarce) urvaaru n. cucumber = kumara (vügorek po prleško) ----------------------- marab = omara ??? (po spominu iz TV) -------------------------------------------- Nekaj primerov iz: http://www.carantha.net/world_slovenian_congress_on_venetology_at_ptuj_castle.htm Vandalic Slovenian Italian English Stal stal stol chair Baba     baba ava grandmother Ptach     ptich ucello bird Kobyla     kobila cavalla mare Krug     krog cerchio circle Golubo     golob colombo pigeon Klicz     kluch chiave key Zumby     zobje denti teeth Mlady     mlad giovane young ----------------------------------------- Sanskrit Slovenian English Vid, vidati, vindati vedeti     to know, to understand Vidus (nom. sing.) videc a knower Vitta         viden known, famous Vidu veden intelligent, wise Veda veda knowledge Vedana vednost announcing, proclaiming Vindu    (Apte 861) veden intelligent, wise Vindu  (M-W 972) veden acquainted or familiar with Vanayu name of country w. of India Vana a forest, a distant land Vanya exist. in forest, wild, savage Vand, vandati to greet respectfully -------------------------------------------------- For example, the Sanskrit verb plu, to float, to swim:     ( Monier-Williams pg. 715), (Antoine R, 1991), (Bajec A, 1962) Skt plu, plavati  (root, 3rd p. sing.) plavayati (caus.) apuplavat (aorist) Slo pluti, plavati, (infinitives) plaviti poplaviti     Eng to sail, to swim, to float (infinitives) to cause to float to flood Sing. Dual Plural Skt plavami plavasi plavati plavavah plavathah plavatah plavamah plavatha plavanti 7 7 7 8 8 8 8 7 8 =68 pts Slo plavam plavas plava plavava plavasta plavata plavamo(a) plavate plavajo 6 5 5 7 7 7 6(7) 6 5 =54 pts Eng I float you float he floats we float you float they float 1 0 1 0 0 0 0 0 0 =2 pts ----------------------------------- Adjective Masc. Fem. Neu. Skt plavah plava plavam  (nominative) Slo plavajoc plavajoc'a plavajoc'e Eng floating (no changefor masc., fem.,  or neut.) ------------------------------------------------------------------- Here is list of additional adjectives derived from plu that can be declined and compared: Skt. Slo. Eng. Plavita ploven deluged Pluta plovec floating Here is list of  nouns derived from plu that can be declined and compared: Skt. Slo. Eng. Plava poplava flood Plava splav raft Plavana plavanje swimming Plavaka splav boat Plavika splavar ferryman Plavita poplava flood Pluti ploha flood ----------------------- http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/ http://indoeuropeandictionaryyb.blogspot.com/2007/01/old-saxon-english-latvian-and-sanskrit.html plava:flow; pravahati verb flow = teči visravati { vi- sru } verb 1 flow away ------------------ http://sanskritdocuments.org/hindi/dict/eng-hin-itrans.html girl N 1. laDakI,kanyA,bAlikA,2. avivAhitA yuvA strI,3. naukarAnI -------------------------------------------------------------------------------------------

    Bretonščina in slovenščina

    Na obali Atlantika še danes govorijo bretonski jezik, ki ga sestavljajo mnoge zelo posebne besede - besede podobne slovenskim. Tudi tam je ogromno narečij - kot v Sloveniji. Bretonci se sami imenujejo Breizhiz - ljudje z obale [Brejzic, spominja na kraj Brežice, ki je tudi na obali, na obali reke Save]: Povzeto po - veneti info (M. Bor)
      Slovenian - France - Breton little Dictionary Bretonsko - francosko - slovensko --------- --------- ---------
    1. mennout (izgov. menut) - penser, vouloir (francoske besede iz slovarja Roparz Hemon Dictionaire Breton-Française, 2. edition, Brest 1948), slovenski meniti, dial. ment: misliti in hoteti. Venet: menot.
    2. meneg - mention; slov. omemba, omenek, spominjanje. V Pleteršnikovom slovarju oblika enaka bretonski: menek - die Meinung.
    3. yar - poule, slov. kokoš, jara (mlada kokoš)
    4. iskriv - etonant; slov. čudovit, iskriv, isker, iskreč.
    5. c'hoantaat - désirer, slov. pohotljivo govoriti
    6. c'hoant, m. - désir, envie hóta - pohotljivost, die Begierde (Pleteršnik).
    7. fretenn f. - cercle de fer, slov. vreteno, v narečju: vreten.
    8. venaat - s' affaiblir, oslabiti: slov. veneti (narečje venet).
    9. marc'h - cheval, konj: slov. mrha, Pleteršnik: marha.
    10. donaat - (s') approfondir, slov. poglobiti se. Od don - dno (staroslav. deno); Pleteršnik: dniti - den Boden einsetzen; letonski dunet.
    11. skasek - qui marche gauchement; slov. skazek, kaziti
    12. tec'h - fuite, slov. tek, teči
    13. yac'h - sain, zdrav, jak
    14. yac'hat - se guerir; ozdraviti, pozdraviti se: jačati
    15. motet - rendu inconscient; slov. omotičen
    16. pegad - lutte; boj, Pegad - pehanje: slov. divjad, svojat
    17. mouez - humide, moite; slov. vlažen, močiti, premočen
    18. hiraat - (s') alonger; slov. hirati, hirat, hir - Schwindsucht (Pleteršnik)
    19. rozellat - ramasser avec le rouable; ramasser (de l'argent); slov. rožljati, rožljat z orožjem
    20. ozhac'h, m. - home marié ayant des enfants; mož ki ima otroke (oča ali oče)
    21. palich m. - bâton pour abattredes fruits; palica. uporaba izvedenke v bretonščini - palichat v. - abattre des fruits a` l'aide d'un baton - stresati sadje s palico; páličat(i) - prügeln (Pleteršnik), tolči s palico
    22. abafaat v. - rendre ou devenir timide; prestrašiti, Pleteršnik 'obavati se' - fürchten, 'abavat'. V bretonsčini je f namesto v, prav - praf. 'obava', die Furcht, bojaznež; obračati.
    23. abretaat - avancer; napredovati, pridobivati; rus. obretat? (izg. abretat); stslov. obre^tati, srečati, itn. Beseda je tudi rezijanska: obrietla (glej T. Logar, Slovenska narečja) - našla je (dakle pridobila)
    24. maritell - tracas, souci, skrb, mora; moritelj v slov. morilec (Pleteršnik)
    25. yez f. - langue, jezik, praslav. koren *jezy-.
    26. youc'hm. - cri, exclamation, plainte, juhu, juhejsati, juhniti (Pleteršnik)
    27. prietaat - se marier, oženiti se, predat?
    28. marvet - mourir, mrleti, umreti
    29. marv - mort, mrtev
    30. mar adv. - tellement, tako, če, mar, nemar (Pleteršnik: brezbrižnost, v nemar dejati)
    31. kern f. - cime, sommet; krn - Bergspitze; slov. skalnata krn (gora Krn), glagol krniti, okrniti keltski kern pomeni okrnjen vrh, na Jadranu morda otoki Kornati.
    32. ragellat - bavarder; slov. blebetati, brbljati, reggljati, reglati
    33. bistro - lait qui file, mleko ki teče, bistro za točenje mleka, danes pijače, živahno gibanje in biti čist (bistra reka Soča, kraj Bistra nad izvirom)
    34. pellaat v. - (s')eloigner; odstraniti, speljati (od-peljati). Grško pelo - premikati se. V slo. narječju pelat (greva se pelat = greva se peljat) , galski peal - konj
    35. peurnevesaat - renouveler comple`tement; prenoviti; 'prenovičiti' od novičiti (Pleteršnik)
    36. peurc'horet - tre`s chaud, bru^lant; pregoreti (pregorel - pregoret); prijet od prijeti
    37. nak m. - refus; slov. odklonitev, zavrnitev, nak
    38. nakaat l. - refuser; slov. odkloniti, zavrniti, nikati (Plet.), nak (nak pa ne bom = ne pa ne bom)
    39. hud m. - magie: hud, hudnik - der Teufel, hudoba, hudobija
    40. huderezh - hurkement; slov. tuljenje, rjovenje, Pleteršnik: hudoreči - fluchen, schimpfen, hudorečen, preklinjam
    41. hudour m. - magicien; slovenski hudir (hudir naj te vzame)
    42. venaat - (s')affaiblir; slov. (o)slabiti; veneti, (Miklošič), stsl. venati
    43. skarsaat - diminuer, raccourcir; skrčiti, skarčiti, krčiti
    44. skarn - décharné; slov. shujšan Pleteršnik - abscheulich, schändlich kvariti, škart.
    45. sed - voici; slov. sôd (tod); stsl. sede
    46. sec'h - sec; slov. suh, seh, sh - bretonska izvedenka sec'hed - soif; žeja, suša, suhljad
    47. serc'heg - amant, débauché; srčce = srčece.
    48. tri - troi; tri
    49. amezeg - voisin; rob njive - ein eingefriedeter Acker (Pleteršnik), češko meze
    50. tanavaat - s. amincir, (se) varéfier; tanjšti se, tanek.
    51. reuziad - infortune, malheur; revščina; reuz - malheur, ravage; revež?
    52. preizh m. - proie; slov. preža (od prežati), slov. prežar - der Laurer, prežač V narečju: na preži, na preiž, oprezati, oprezovati
    53. draen m. drein - épine; slovenski dren, trn
    54. garan f. - grue (oiseau); slov. žerjav, narečje - kovran
    55. derv coll. - chenes ; slov. drevo, v narečju drev
    56. gor m.- chaleur; slov. gorkota (gor-kota), bret. gorin - chauffer; slov. greti, goreti
    57. gorre m. - surface, partie supérieure; površina. gornje, gorenje. Zanimivo je ime Gorre-Breizh - Haute Bretagne (Gornje Brežje, Brežice - Gornja Bretanija)
    58. gouyezh f. - dialecte; vzhodnoštajerski guč, golč - das Reden (Pleteršnik); gučati (gukati)
    59. gouelec'hm. - désert; puščava, slov. goljava, golijet - kehler Berg; golíš m. - kahle Fläche (Pleteršnik)
    60. taravat - frotter; trti, treti, otirati, tarem, tareš (tarat, taram, taraš).
    -------------------------------------------------------------------
    Nekaj zanimivih primerjav med besedami, ki imajo skupen koren. Kateri jezik je iz katerega črpal, najbrž vsi podobni iz enega prajezika, - sanskrt, latinščina, venetščina, itn, so mešanica iz katere so nastali mnogi "moderni" jeziki (italijanski, francoski, nemški, angleški, slovenščina je v mnogočem zelo blizu navedenim jezikom, ...) ------------------------------------------------------------------- Slovensko (lahko narečno) = Angleško = drugi_jeziki, ------------------------- --------- -----------
    1. vamp (trébuh) = womb (stara beseda) =
    2. mostoči = moustache, mustasch [švedščina]
    3. mama = mama = *******
    4. matera = mother , matris[latinsko]
    5. Sonce, svit = sun = savitR [sanskrt]
    6. stati = stand = tiSThati , sthaa [sanskrt]
    7. botelka (steklenica) = bottle
    8. voda = water = udaka [sanskrt]
    9. miš = mouse = muuSaka(muuSika) [sanskrt]
    10. kuhanje (peči) = cooking = paaka [sanskrt]
    11. cirkl(krog) = circle
    12. juha = soup = yuuSa [sanskrt]
    13. juha (župa) = soup
    14. grob = grave = gabhiira [sanskrt]
    15. šunder (grmenje, hrup) = thunder
    16. demon (zlodej) = demon = daanava [sanskrt]
    17. moj = my = meus [latinsko]
    18. maša = mass = missa [latinsko]
    19. dan = day = dina[sanskrt], dies diei [latinsko]
    20. brat = brother = bhraatR [sanskrt]
    21. bitka (kjer se raniš) = battle
    22. banda = band = bandhaka [sanskrt]
    23. pastír = pastor (dušni pastir) = pastore [italijanščina]
    24. veranda, lahko tudi 'prag' = veranda = praghaNa [sanskrt]
    25. ja = yes = ja [nemščina]
    26. sladkor (cuker) = sugar = zucchero [italijanščina], cukraus [litvanščina]
    27. demon = demon = demone [italijanščina], demonas [litvanščina], daanava [sanskrt]
    28. plesati (tancati) = dance = danza [italijanščina], taniec [polščina], taniec [portugalšćina]
    29. luč = light = luce [italijanščina], luz [portugalšćina], laghu [sanskrt], lux lucis [latinščina]
    30. goltanec = throat(gullet) = gorge [francoščina], Gurgel [nemščina]
    31. grlo = throat(gorge) = gola [italijanščina], gerkle [litvanščina], gala [sanskrt], Gurgel [nemščina]
    32. séme = seed, (moško sperma) semen = semen [latinščina], semences [francoščina], semi [italijanščina], Samen [nemščina],
    33. terasa = terrace = terrazza [italijanščina], terrasse [francoščina], Terrasse [nemščina], terasa [litvanščina]
    34. grablje (zobače) = rake ("najbrž nima istega korena", špekulacija, rake kot roke) = gereblye [madžarščina], grebliai [litvanščina], grabie [poljščina]
    35. kuhati (priprava hrane) = cook = kochen [nemščina] = cuisiner [nemščina] = cuoco [italijanščina] = kock [švedščina] = coquo coquere coxi coctum [latinsko]
    36. vandravec, popotnik, tisti ki se potika = wanderer = der Wanderer [nemščina], pathika [sanskrt] = vandringsmand [danščina]
    37. statua (kip, statva, stati) = statue = statua [latinščina] = tiSThati, sthaa [sanskrt] = die Statue [nemščina] = statue [francoščina] = estatua [keltščina]
    38. Luna = moon = luna [latinščina] =
    39. volk = wolf = der Wolf [nemščina] = wilk [poljščina] =vlk [slovaščina]
    40. ogenj, plamen = flame = agni [sanskrt], flamma, ignis [latinščina]
    41. biti (v prleščni, udariti, tepsti v slo.) = beat [angleščina]
    42. sedeti = to sit = sedeo sedi sessum [latinščina] = sidati { sad } [sanskrt] = sitta [švedščina] = sidde [danščina] = sitte [norveško]
    43. fant - otrok = child, boy = enfant [francoščina], fantile [???]
    44. sneg = snow = sne [danščina] = hima [sanskrt] = Schnee [nemščina] = neige [francoščina] = snö [švedščina] = sneachta [irščina]
    45. lükati - kukati = to look = kika [švedščina] = gucken [nemščina]
    46. veter = wind = ventus [latinščina] = vind [švedščina] = der Wind [nemščina] = vAta [sanskrt] =
    47. veter = wind = vaata [sanskrt]
    48. dolina = valley [angleščina] = dalen [norveški] = dalen [švedščina, dansko] = darI, droNi [sanskrt]
    49. šivati = sew = sy [norveško] = sIvyati [sanskrt]
    50. Kupil sem stol v Parizu = I bought the chair in Paris = Jeg kjopte stolen i Paris [norveško] (v tem primeru je izkazana neverjetna podobnost med norveščino in slovensščino)
    51. Jaz kupujem stol = I buy a chair = Jeg kjoper en stol [norveško]
    52. medica = mead [angleščina] = madhUttha [sanskrt] = mjod [norveški] = mjöd [švedski]
    53. klobasa = korv [švedski] = kolbász [madžarski] = makkara [finski - dokaz, so Madžari prevzeli slo. izraz]
    54. odprto = apertus [latinščina] (odpreti - poriniti = vivRNoti [sanskrt], verb open [angleščina])
    55. denar (penezi) = dhana [sanskrt] = penger [norveški] = pengar [švedski] = money [angleščina]
    56. vrednost = verdi [norveški] = value [angleščina]
    57. vedeti = vet [norveški] = vet att [švedski]
    58. nov/nova = new = ny [norveški] = ny [švedski] = neu [nemščina] = nuovo [italijanščina] = novus [latinščina] = nava / navaIn [sanskrt] oz. navadina (za nov dan, v angleščini new day)
    59. podobnost velja še za mnoge ostale besede, veliko podobnosti v različnih jezikih je recimo za pojme, ki so primarnega pomena za preživetje, recimo: mama, sonce, voda, veter, volk, nov, ...
    60. breg = berg v nemščini (premetanka er v re)
    61. Schottland = nemška beseda za Škotsko (Scotland), kar bi lahko prevedli v deželo šote (raste v močvirjih), v tem primeru smo si Škoti in Slovenci (slovenščina) zelo blizu ... (potrebno še raziskati ..., v švedščini je šota skott)
    -------------------------------------------------------------- Imena krajev, skupne besede, ki dodatno kažejo na skupne korenine nekaterih evropskih jezikov. séme seed; (kal) germ; (moško sperma) semen; semém jezikoslovje sememe kúmina botanika cumin; caraway(-seed) - razlaga izvora besede "seme" v latinščini Rus: semy'a - [družina (family)] < Rus: semya [zrno (seed, grain)] > latinsko in angleško "semen". pastor - pastir sum - sem angl - slovensko ----- ---------- terrace = terasa veranda = veranda noc und tag = noč in dan (švedski jezik) ----------------------------------------------------------------------------- 6. marca 2014 je bila žalna seja ob slovesu patra Ivana Tomažiča (prostori Slovenskega kongresa), zadnjega venetologa od velike trojice (Šavli, Bor, Tomažič). Delo in pomen našega velikega vzornika in njegov prispevek k spoznavanju najbolj zgodnje zgodovine slovenskega naroda so predstavili: Prof. dr. Anton Perdih Prof. dr. Anton Jeglič Dr. Duša Krnel Umek Andrej Rant, dr. dent. med. Dr. Jože Rant st. Bilo je ganljivo, a hkrati bi bil pater Ivan Tomažič zagotovo zelo vesel, saj so prisotni iz lastnih izkušenj potrdili - da so imeli trije veliki venetologi prav. Tako je njegova varovanka iz Dunaja (doma Korotan) povedala, kako jo je g. pater (kot dijakinjo) pred skoraj 60 leti na vespi pripeljal iz železniške postaje v dom (da se je pater komaj takrat začel učiti nemščine ...), kako preprićljivo je že takrat govoril o krajevnih imenih v Alpah in drugod po Evropi, ki so imela slovenske korene - osnove, itn. Velike dokaze pa je našla tudi sama na svojih popotovanjih. Ko je bivala v Švici, je v pogovoru s Slovenci omenila besedo sto (100) in domačini Švicarji so jo vprašali, kaj pomeni sto, in ko je povedala, da je to (hundert), so bili vsi presenečeni, vsaj tudi tisti del švice uporablja besedo "sto" in ne hundert. To ni slučaj. Potem je še izvedela, da domačini za nek prelaz uporabljajo ime Strela (tam so pogoste nevihte, enako ime velja za romarski otok na Norveskem) - itn. - itn. Nek bivši študent prof. Jegliča je povedal, da je sredi Bavarske našel na pokopališču skoraj same slovenske priimke (recimo s končnico *nik, Osojnik, ...). Ko je že zapuščal vas pa je zagledal staro gospo, ki je s palico peljala krave na pašo in je eno izmed krav poklicala Sivka - pravo presenečenje. Študent jo je vprašal po drugih imenih in glej, ena je bila Liska, druga Cika (sama slo. imena). Gospa je povedala, da tu ni nobenih priseljencev iz Slovenije, in da je to stara vas, kjer ni migracij. Izjemno pričevanje fanta o tem, da smo Slovenci zadnji ostanki starega evropskega naroda, in da del jezikovne kultura še živi v odmaknjenih krajih Evrope.
    Ivan Cankar je pred več kot 100 leti v predavanju z naslovom Slovenci in Jugoslovani med drugim dejal, da smo si Slovenci zelo blizu s tirolskim kmetom (bolj kot s kom iz Šumadije) - torej ga je intuicija peljala kar blizu resnici. Cankar takole primerja Slovence in narode Balkana, ki govorijo slovanske jezike: "Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu. Podprl je dr. Mihajla Rostoharja (1878-1966), docenta za filozofijo v Pragi, ki je leta 1912 v Napredni misli zavrnil novoilirizem in misel o narodnem, kulturnem in jezikovnem stapljanju južnoslovanskih narodov v en narod ter bil zato delezhen polemičnih odzivov v Dnevu. Zanimiv je tudi Cankarjev stavek iz istega predavanja: "Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov. " Danes se dogaja prav podobno. Ivan Cankar je predavanje »Slovenci in Jugoslovani« pripravil na povabilo znanca Ivana Kocmurja (1881-1942), načelnika socialdemokratskega izobraževalnega društva Splošna delavska zveza Vzajemnost za Kranjsko. Potekalo je 12. aprila 1913 v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma.
    Izvedeli smo še, da bi naj Slovenec Anton Vranec (če sem dobro slišal) že leta 1578 napisal slovensko zgodovino, ki bo kmalu ponatisnjena. Še zanimiva informacija - ujel sem jo v liftu in tudi med spomini udeležencev ... Edina politika, ki sta bila na pogrebu velikega p. Ivana Tomažiča sta bila Janez Janša in France Cukjati. To kaže, da slovenska politika očitno ignorira lastne korenine, seveda enako njeni prodani mediji (ki so slovo patra dobesedno zamolčali) ... ------------------------------------------------- Kran(j)ska gora, "Kran montana", "Kronberg" Gorovje severno od Lienza v Avstriji se je imenovalo Venetsko gorovje (Montes Veneti, Windische Berge), njihov zahodni del še danes nosi ime Venediger Gruppe, najvišji vrh pa Grossvenediger. Iz:http://www.tigeywigey.com/veneti-skrivnostni-predniki * Ime Graz-Gradec izhaja iz slovenščine, saj je značilnost Gradca majhen grad-gradec z znamenito uro na hribčku, kar sicer sosedje priznavajo. Nazoren je tudi primer Jadranskega morja, ki so ga Rimljani imenovali Mare Adriatico, v bistvu Jadransko brez prve črke in z latinsko končnico-(J)Adriatico. Zlahka razumemo, kako se je in se še potuje po Jadranskem morju - z jadrom. Na koncu je navedel tudi mnoge zgodovinske omembe Venetov, vse od Homerjeve omembe Venetov v Iliadi (9. st. pr. n. št.), do pomembnega dela Davorina Trstenjaka: Raziskavanja na polji staroslovanske zgodovine (19. st.), kjer je pisal o starodavnih jadranskih Venetih, ki da so vindiško-slovanske družine, pa do Bor-Šavli-Tomažičeve študije: Veneti, naši davni predniki. Ali se morda sprašujete zakaj potem nikoli v šoli pri pouku zgodovine niste slišali za naše prednike Venete? Omenjeni so Grki, Kelti, Etruščani, Rimljani, Iliri, celo Germani, Venete pa se kar spregleda. Domnevamo, da je drugim, vojaško/upravno dominantnim narodom, ustrezal konstrukt, da so (Slo)Veneti narod hlapcev in dekel, česar žal sami v svoji pregovorni skromnosti nismo nikoli kategorično ovrgli, prej lahko rečemo, da smo temu pritrjevali. Če malo razmislimo, je asimilacija (germanizacija, italizacija, jugoslavizacija) potekala vedno in na več frontah. * Marsikdo si je že ogledal znamenite Benetke, le malokdo pa ve, da so ime dobile posredno po Venetih (Venezia - po jezikovnem pojavu, imenovanem betatizem se v spremeni v b). Po Venetih se tako imenuje tudi celotna pokrajina Veneto. Vindobona se je v rimskih časih imenoval Dunaj, zdaj Wien. Takrat je bila Vindobona rimsko oporišče. V Švici se poleg imen Wen(e)denstock, Wendenwasser, Wendenalm, Wendengletscher itd. po Vendih ali Venetih imenuje tudi pokrajina Windisch, ki je v rimskem času služila kot vojaško oporišče, takrat znano pod imenom Vindonissa. Gornji del Bodenskega jezera na tromeji Avstrije, Nemčije in Švice je bil nekoč znan pod imenom Venetsko jezero (Lacus Venetus). Omenja ga Pomponij Mela. (Pomponius Mela, De Corographia III, 24-okoli leta 44 pr. n. št.) Nemške zvezne dežele Saška, Bavarska, Brandenburg ter Mecklenburg (Pomeranija) so omenjene kot Ven(e)dske dežele (W(i)endland, lat. Vindelicija). Stara hanseatska mesta (Lübeck, Hamburg ...) so v latinskih virih zapisana kot o "urbs sclavica«, na hanseatskih zemljevidih pa "urbs vandalica« (vendska). Zemljevidi do 15. stoletja označujejo ozemlje med rekama Labo (Elbe) in Vislo (Weichsel), ki ga kronisti omenjajo kot Sclavania, z imenoma Vandalia ali Wendland (Zemljevid Claudius Clavus, Firenze 1467 ). Poljska je bila predvsem na svojem severnem delu označevana kot Vandalija. S tem imenom so še do nedavnega imenovali obmorko Pomeranijo. Sosednjo deželo baltskih Slovanov so pa Skandinavci včasih imenovali Vindland (Saga o Olafu Trygvesonu, prvem norveškem kralju). Baltsko morje se je imenovalo Venetsko (Venedos kolpos, Wendile mare), poznamo pa še Venetski zaliv na severnem Jadranu. Venetsko ozemlje se je imenoval del francoske Bretanije ob tedanjem Venetskem zalivu ob otoku Vindilis. Za Venete, ki so tam bivali je bila dobra trgovska povezava z britansko Venedotio (zdaj Gwynedd). V Bretaniji so na morju gospodovali Veneti. Današnja Andaluzija, pokrajina v Španiji je svoje ime dobila verjetno po Vandalih oz. Venetih. Na zemljevidu Anvillea iz leta 1761, se jasno vidi staro poimenovanje Vandalitia. Njen gornati del, ki se imenuje tako kot mesto, ki leži v objemu gora, Granada, pa je označen kot Agarnata. Slovensko pokrajino med rekama Muro in Rabo so imenovali Vendska krajina (Vendség), tamkašnji slovensko govoreči prebivalci pa so bili označeni z etnonimom Vendi (v nekaterih virih tudi z imenom Vandali). Še danes Madžari uporabljajo za Slovence izraz Vendi. véndski -a -o prid. v madžarskem okolju, za nasprotnike pripadnosti prekmurskih in porabskih Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vende: vendski jezik / vendsko ljudstvo d véndščina -e ž v madžarskem okolju vendski jezik d SLAVIA VENETA je ime Beneške (Venetske) Slovenije. Nenazadnje je leta 631 v vzhodnih Alpah, kar sovpada tudi z današnjim slovenskim ozemljem, omenjena Zemlja Vinedov ali Venetov (Marca Vinedorum). Še za časa Franza Jožefa I. se je del naše dežele imenoval Windische Mark. Obstaja pa še veliko drugih krajevnih imen (Veneto, Wenden, Winden ...), ki se pojavljajo po zelo obširnem delu Evrope in nakazujejo na povezanost prej omenjenih območnih poimenovanj v smiselno celoto. Povzeto po: http://fsdm.mojforum.si/fsdm-post-25.html Slovenci smo nekdaj živeli tudi čez Donavo v Vindeliciji oz. na Bavarskem (Bavaria Slavica)! München [mínhen] smo Slovenci včasih imenovali Monakovo. Reznem je danes Regensburg, glej spodnji tekst: "Vojvod Pribina je postavil na zemlji, katero mu je kralj Ludovik dal v fevd, več cerkva in utrjeval krščanstvo med Panonskimi Slovenci. Ko je kralj Ludovik zvedel o njegovi vdanosti do krščanske cerkve ter o njegovi skrbi do podložnih prebivalcev, mu je leta 847 podelil v popolno last vse, kar mu je prej izročil kot fevd, razen tistih posestev, katera so pripadala solnograški cerkvi. Pri tej daritvi je bilo v Reznem (Regensburg) navzočih več prič, med njimi solnograški nadškof Liupram, Rakoški mejni grof Radbod, karantanski knez Pabon in češki mejni grof Ernust." Starinsko slovensko ime za bavarski Freising je Brižinje - po tem poimenovanju so tudi Brižinski spomeniki, stari slovenski teksti, dobili ime (odkrili so jih 1806). Res zanimivo, da smo poimenovali po slovensko mnoga mesta, ki danes niso več slovenska - zakaj - ker je bilo to včasih venetsko (slovensko) poselitveno območje. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali v dolini reke Möll (slovensko Molna ali Mela/Bela), danes na avstrijskem Koroškem. Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi. Drugi spomenik je homilija z vabilom k pokori in spovedi; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina. GLEJ TUDI TEKST
    Krajevna imena – srednja EU!!!!! V Brižinskih spomenikih se premišljeno združujeta srednjeveški vita activa in vita contemplativa. Dejansko so v tej obliki nastali okrog leta 970, na podlagi daljšega razvoja karantanskih spovednih obrazcev in cerkvenega govorništva. Toda zanesljivo gre za prepise najmanj dvesto let starejših izvirnikov iz 7. ali 8. stoletja. Drugi spomenik ECCE BI DED NAŠ NE SEGREŠIL, celo kaže na to, da je morebiti izvirnik nastal že v 5. stoletju, saj njegovo besedilo izraža Ciceronov govorniški slog, kar priča o tem, da bi spomenik lahko nastal že v pozni antiki. Njegove književne oblike so značilne za zgodnje krščansko slovstvo. Gre za obdobje, ko je sveti Avguštin v svoji De doctrina cristiana, opozoril krščanske pisce, da lahko iz staroverskega sveta prevzamejo vse tiste kulturne vrednote, ki po svoji vsebini niso v nasprotju z duhom krščanstva. Drugi Brižinski spomenik je posrečena združitev poznoantičnih in zgodnjih srednjeveških krščanskih prvin. Besedilo tega spomenika predstavlja opomin h kesanju in v tem primeru predstavlja nekaj izvirno slovenskega. Zapis v današnji slovenščini. Če bi ded naš ne bil grešil, * bi v veke mu bilo živeti, * starost bi ga ne prijela, * nikoli bi žalosti ne imel * niti solznega telesa nikdar, * a v veke bi mu bilo živeti. * Ko je po zavisti zlodejevi * izgnan bil od slave božje, * potem so na rod človeški * bolečine in žalosti prišle * ­ in bolezni - in naposled še smrt. * Zopet pa, bratje, spomnimo se, * da tudi sinovi božji imenujemo se. Zatorej opustimo ta zoprna dela, ki so dela satanova . . . Morete torej, sinovi, videti in sami razumeti, da so bili prejšnji ljudje (svetniki) v obličje taki, kakor smo mi, ter so dela zlodejeva zasovražili, a božja vzljubili. Zato se jim zdaj v njih cerkvah klanjamo in k njim molimo . . . Taki pa moremo tudi mi še biti, če taka dela začnemo delati, kakor so jih oni delali. Oni so namreč lačne nasičevali, žejne napajali, bose obu­vali, nage odevali, bolnike v božjem imenu obiskavali, zmrz­lega ogrevali, tujca pod strehe svoje sprejemali, v temnicah v železne verige vklenjene obiskovali in v božjem imenu tolažili. S temi, s temi deli so se Bogu približali . . . Brizinski spomeniki - danasnja slovenščina ------------------ -------------------- krilatec - angel (krilatec se najverjetneje več ne uporablja - je pa to zelo lepo poimenovanje, izvirno in logično) vože - vrv (še se uporablja vože - vzhodna Štajerska) ==============================================================
  • Še nekaj podatkov, primerov, kako smo skozi čas zapisovali številke.
    Zapis številk tudi odpira ali pa delno zapira prostor matematičnemu zapisu, verodostojnemu opisu modelov, ki se trudijo kar se da točno napovedati dinamiko v vesolju, na Zemlji, v bioloških sistemih. Danes smo si dokaj enotni, da je indijska osnova zapisa števil do 9, skupaj z ničlo, zelo pospešila razvoj matematike, fizike, biologije, matematike, inženirstva in seveda razvoj modelov opisovanja stvarstva - vesolja. Delno številke in logika šteteja vplivajo tudi na način razmišljanaj neke kulture - posredno določajo tudi njegov jezik.
    Danes smo torej navajeni desetiškega številskega sistema, a zanimiv je tudi šestdesetiški sistem. Mogoče je, da so ljudje za štetje na prste do števila 12 uporabljali palec in z njim kot kazalom šteli členke prstov iste roke. Takšen način štetja se še vedno uporablja v mnogih delih Azije in pomaga razložiti nastanek številskih sistemov z osnovama 12 in 60 in sistemov z osnovami 20, 10 in 5. V tem sistemu štetja se je običajno štelo s prsti desne roke, število ponovitev pa s prsti leve roke, dokler ni število doseglo vrednosti 5 · 12 = 60. Po mnenju Otta Neugebauerja je osnova 60 nastala s štetjem trikrat do dvajset. Sistem 3-20 je kasneje prešel v sistem 6-10 preko simbolov za šestine (na primer 1/6, 2/6, 3/6, 4/6, 5/6), povezanih z desetiškimi števili, kar je privedlo do slovitega sumerskega sistema deljenja. V normalni rabi so bila števila naključna zbirka enic, desetic, šestdesetic in stotic. Število 192, ki je v eni izmed sumerskih preglednic zapisano z 3A2 (A pomeni število 10), se pravi (3 · 60 + 10 + 2), bi se, vključeno v besedilo, zapisalo z XIxxxii, se pravi 100 (X) + 60 (I) + 30 (xxx) + 2 (ii).
    Še danes velja, kadar številko izgovorimo, recimo dvainštirideset (dva-in-štiri-deset) v bistvu množimo in seštevamo, v tem primeru 2 in (+) 4*10. A se tega večinoma ne zavedamo. Določeni narodi so tudi odštevali - recimo rimska štirica IV je 5 - 1 = 4.
    Pomembno je tudi zapisovanje besedila številk. Danes v Evropi pišemo z leve proti desni, Arabci recimo z desne proti levi, lahko se piše od zgoraj navzdol Japonci lahko uporabljajo vse 4 orientacije, zapisane od desne proti levi v stolpcih od zgoraj navzdol. Knjige pa berejo od zadaj naprej. Kaka sporočila pa so lahko tudi zapisana v vrsticah od desne proti levi ... Če ima recimo nek ekran miselni vzorec za odklepanje - s prstom po ekranu ga tudi zapišemo - je zelo pomembno, da se ve zaporedje zapisa številk.
    Zelo domače so nam recimo rimske številke, a so za matematične operacije precej nerodne. Klasični rimski zapis števila 1424 je bil prvotno zelo dolg in sicer MCCCCXXXIIII. Kar se interpretira z današnjim zapisom kot 1000 + (100 + 100 + 100 + 100) + (10 + 10 + 10) + (1 + 1 + 1 + 1) - torej gre za kumulativo števil. Kitajci pa to število zapišejo z množilnim principom in sicer: (1 x 1000) + (4 x 100) + (3 x 10) + 4.
    Danes uporabljene številke (znaki za števila) tako v večini sveta presegajo jezikovne ovire. To recimo lepo opazimo, če gremo na japonsko Wikipedijo. Tam lahko zasledimo indijske številke (kot na zahodu) in tudi simbolni jezik v formulah je latinica. Včasih je bil v veljavi tudi dvanajstiški sistem - ducat je 12. Je uporaben pri šestdesetiškem sistemu, ki se uporablja za čas. Tudi mesecev v letu je 12, 12 ur razdeli dan na dva dela ... Obrnjena izgovorjava dvomestnih števil (od 21 do 99, razen desetic) v slovenščini, nemščini, danščini, nizozemščino, delno tudi v ostali osrednji Evropi kaže, da pišemo drugače, kot izgovarjamo. A zadeva ni tako nerazložljiva, v določenih delih sveta se je pisalo z desne proti levi in tako tudi bralo (danes še zmeraj ta princip uporabljajo Arabci in nekatere sosednje kulture Azije). Enaindvajset torej najbrž izhaja iz stare tradicije sanskrta. Slovenščini in sanskrtu je, kot smo že omenili zgoraj, sorodno torej že »obrnjeno« zaporedje enic in desetic, npr. enaintrideset (ekatrimšat), dvaintrideset (dvatrimšat) itn.; zelo podobnih si je tudi prvih nekaj številk: ena (eka), dve (dve), tri (trini), štiri (čatvari), pet (panča) šest (šat); prvi (prathama), drugi (dvitija), tretji (tritija), četrti (čaturthi); podobno je sklanjanje prvih štirih številk v vseh treh spolih – »ena« se sklanja le v ednini, »dve« v dvojini, »tri« in »štiri« le v množini, števila od pet naprej se sklanjajo enako v vseh treh spolih (le v množini).
    Recimo tudi Francozi imajo v jeziku števil še zmeraj določene posebnosti poimenovanja za 70, 80 in 90. Številki 70 rečejo soixante-dix, kar je 60 in 10, 80 je quatre-vingts, kar pomeni štiri dvajsetice, zelo posebna pa je številka 90, ki je quatre-vingts-dix, je torej sestavljena iz štirih dvajsetic in desetice. Dvajsetice bi naj bile posledica vplivov Galcev ("Obelixov") - v bistvu zelo uporabno. Med slovenskimi narečji se je dvajsetiška oblika ohranila v rezijanščini, kjer za 60 rečejo trikatdveisi (to je eno od znamenj, da smo že dolgo živeli na širšem delu Evrope). Za 70 rečejo trikatdveisi anu deset - podobno za 80 in 90.
    Tudi Danci imajo veliko posebnosti, za 60 rečejo tres, kar je okrajšava za tresindetyve, kar spet pomeni 3 krat 20. Za 50 pa seštejejo 2 krat po 20 in dodajo polovico od 20: halvtreds, kar lahko prevedemo v pol-tretja dvajsetka. Podobno je 70 pol-četrta dvajsetka in 90 pol-peta dvajsetka. Ker Danci izgovarjajo dvomestne številke obrnjeno kot Slovenci, Nemci ..., se tako 54 izgovori kot fireoghalvtreds, torej štiri-in-pol-tretja dvajsetka. Pri denarju pa uporabljajo "normalno" štetje, kjer je firti 40, femti 50, seksti 60 evrov ...
    Tudi izumrli baltski "slovinski" jezik je uporabljal dvještaza za 40 in trištazi ali kuop (torej kup) za 60. Za 30 so pa uporabljali kar izraz pol kupa - pouluopa.
    Stara angleščina je za 110 in 120 uporabljala eleventy in twelvety. Nekoč pa so v Franciji številke po dvajseticah v rimski obliki označevali množilno s "kvazi potenčnim zapisom" in seštevalno: 160 so recimo zapisali kot VIIIXX, 8 krat po 20. Za 170 so zapisali VIIIXX&X, kar pomeni 8 krat po 20 in 10. Številko 199 pa so kje zapisali kot IXXX&X&IX, kar je 9 krat 20 plus 10 in še plus 9.
    V starih kronikah so zapisi mesecev v Sloveniji precej zanimivi, danes lahko dvoumni - pazite, kako jih razumete (berete). So kombinacija številke in končnice (prebrati pa morate besedo za mesec). V starih knjigah lahko torej najdete zapise mesecev 7-er, 8-er, 9-er, 10-er. To niso meseci 7, 8, 9, 10 - ampak gre za okrajšavo latinske izgovorjave, ko je leto po takratni definiciji še imelo deset mesecev. Recimo septem za 7, octo za 8, novem za 9 in decem za 10. Velja torej, da je 7-er september, 8-er je oktober, 9-er je november in 10-er je december. Zelo poučno - Rimljani so nekoč imeli 10 mesecev. Februar, ki je bil poleg januarja naknadno dodan staremu rimskemu koledarju, je bil takrat zadnji mesec v letu (Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1. marcem) in tako za februar ni ostalo dovolj dni in je postal tako najkrajši mesec v letu. Stara imena mesecev torej izhajajo iz leta z 10 meseci in mi smo jih ohranili (tako recimo naš dvanajsti mesec nosi ime za deseti mesec decem-ber iz starega Rima) - to je mala zmešnjava, a je v bistvu jezikovna arheologija (zelo zanimivo). Zagato smo že omenili pri poimenovanju mesecev.
    Matej Šekli iz Lj. univerze in inštituta Frana Ramovša in že prej Poljaka Tadeusz Lewaszkiewicz ter Wieslaw Wydra (univerza Poznan) sta odkrila najverjetneje najstarejše zapisane številke v Slovenščini iz 12. stoletja. Gre za "kustode", številske oznake snopičev v knjigi, po katerih knjigovez prepozna zaporedje besedil za ustrezno vezavo v knjigo. Knjigovez je torej bil najverjetneje Slovenec iz Podjune (morebiti Poljak). A prepis krščanskega besedila misleca Janeza Kasijana (Ioannus Cassianus , 4. stoletje) z oznako Cod. 250, je iz 12. stoletja in je nastal v Avstriji - opatija Heiligenkreutz - torej najverjetneje gre slovensko štetje, da je štetje nedvoumno zagotavljajo pridane rimske številke: et I no - edno ali eno,
    drv II gi - drugi,
    TRE III TIGI - tretiji ali tretji,
    ces IIII tiri - čtiri ali štiri,
    pa V nt - pent ali pet,
    scl VI zt - šist ali šest,
    zed VII em - sed'm ali sedem,
    oz VIII zem - osem,
    de VIIII wanϑ - deveth ali devet,
    de X zenthetasym; - deseth ali deset.
    Potrebno je dodati, da sta prepis dala v ponovno analizo raziskovalca Dunajske akademije znanosti, Franz Lackner in Alois Haidinger.
    Povejmo še, da je uporaba števil, simbolike, v vsakdanjem življenju edina pot, da otroci sami dojamejo pomen in veliko uporabnost števil, štetja, računanja. Poleg abecede in seveda prej govora, so števila jedro našega razvoja, prenosa znanja na potomce in seveda na sopotnike skozi naše življenje. Šola ta praktični del spoznavanja pomena simbolike črk, števil, geometrijske simbolike nekako ne pokriva prav dobro in zato imajo otroci na začetku velike težave v motivaciji - kar je velika škoda.
    Če torej zaključimo tale babilon zapisov, štetja in izgovorjav števil v različnih časih in kulturah, nas je torej dosedanji razvoj pripeljal do najbolj praktičnega splošnega desetiškega sistema števil, zapisa in štetja, to so števila (osnova je iz Indije): 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.
    Vse ostalo, seštevanje, odštevanje, množenje, decimalni zapis, ulomki, koreni, potence ... pa je nadgradnja zelo preproste osnove desetiškega sistema in zapisa števil. Računalniki seveda lažje računajo in kombinirajo seveda v dvojiškem sistemu 0 in 1 ali kake drugem in na koncu vse pretvorijo nazaj v desetiškega (tudi v črke in ostale simbole, grafiko, glasbo ... - še čustva simuliramo preko robotov, a mnogim to pomaga ...).



    ---------------------------------
    "Lublana", 19. jan. 2008
    Zorko Vičar

    e-naslov: zorko.vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na domačo stran.




    Interaktivno prevajanje slo-ang, ang-slo

    Latinsko - angleški slovar
    Latinsko - angleški slovar v Javi
    Latinsko - angleški slovar v html English to Latin (zelo dober)
    English Hungarian, Hungarian English Dictionary
    English - Turkish Online Dictionary
    Google prevajalnik - zelo zanimiv (!!!!!!!!!!!!!!!!)

    l_a
    Iz: http://www.omniglot.com/writing/sanskrit.htm
    Devana-gari- alphabet for Sanskrit
    Vowels and vowel diacritics

    Consonants



    Conjunct consonants
    There are about a thousand conjunct consonants, most of which combine two or three consonants. There are also some with four-consonant conjuncts and at least one well-known conjunct with five consonants.


    You can find a full list of conjunct consonants used for Sanskrit at:
    http://sanskrit.gde.to/learning_tutorial_wikner/P058.html Numerals


    Sample text in Sanskrit


    Transliteration Sarve- ma-nava-h. svatantrata-h. samutpanna-h. vartante- api cha, gauravadr?śa- adhika-radr?śa- ca sama-na-h. e-va vartante-. E-te- sarve- ce-tana--tarka-śaktibhya-m. susampanna-h. santi. Api ca, sarve-’pi bandhutva-bha-vanaya- parasparam. vyavaharantu.

    Listen to a recording of this text by Muralikrishnan Ramasamy Click here to hear this phrase

    All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood. (Article 1 of the Universal Declaration of Human Rights)
    Thanks to Arvind Iyengar for providing the above sample text.