Zbirka besed iz otroštva, ki izginjajo (bacamanegda, vože, lintvor ...)

Zbirka besed iz otroštva, ki izginjajo (bacamanegda, vože, lintvor ...)

Baje lep odnos do domačega jezika najpogosteje srečaš pri mesarju.

V IZDELAVI !!!!!!!!!!!!!!!!

Uvodne misli
Ta slovarček ni strokovno in sistematično dodelan, to tudi ni bil namen - je le skromen zbir nekaterih "prleških" besed iz okolice Koga. Moj namen je zgolj ohraniti le tiste besede, ki se precej razlikujejo v pomenu in izgovorjavi od besed, ki so del knjižne slovenščine, oziroma sploh niso del le te.
Samo prleško (vzhodnoštajersko ) narečje ni enovito in tako se Prleki nasmihajo lastnemu narečju nekaj kilometrov oddaljenih krajev, kjer so že opazne velike jezikovne razlike. V Ormožu je konj 'koj', na Kogu pa 'kuj0. Na Kogu so vrata 'vrota', v Ljutomeru 'dveri'. Okolica Koga izgovarja besedo američan kot 'amerikonec', v Ljutomeru pa 'amerikanec'. V Ljutomeru pomeni 'bujiti' ubiti, na Kogu rečemo 'zaklati'. Tudi temeljne besede "prlé" ni ne na Kogu ne v Ormožu.
Beseda "prlé", - prlé pomeni prej - je namreč dala temu delu Slovenije ime Prlekija (če bi prišli prle, bi ... - pomeni, če bi prišli prej, bi ...). A ta beseda je značilna zgolj za Ljutomer (Lotmerk) z okolico, na Kogu v Ormožu, itn, te besede ne boste srečali - razen če ne pride na Kog "Lotmeržanar", Prlek iz Ljutomera. Zanimiva je tudi občutljivost Prlekov, če jih zamenjajo s Prekmurci. Sploh pa je sporno, kateri kraji spadajo v Prlekijo. Ljutomer, vse ostalo so približki - za nekatere je Prlekija skoraj ves svet med Dravo in Muro, celotne Slovenske Gorice, severozahodna meja bi naj bila črta Maribor - Šentilj. Tako razširjeno Prlekijo je deloma zastopal tudi pokojni akademik, teolog dr. Anton Trstenjak. Nekateri prebivalci vzhodne Štajerske pa ponorijo, če jim rečeš, da so Prleki - pravijo, da so Slovenje-goričani.
Nekateri se sramujejo prleškega porekla, drugi so pravi patrioti. Vsekakor pa imajo ljudje, svet, med Muro in Dravo nekaj skupnega - geografsko, zgodovinsko, narodnostno, narečno, kulturno, politično, kulinarično, itn, so si zelo podobni.
Prleki najbolj zamerijo sonarodnjaku, če gre za en teden v Maribor ali Ljubljano in po vrnitvi noče več govoriti po prleško, po "domočam". So pa Prleki pogumni in brihtni ljudje, naštejmo nekaj primerov. Prleki so tvorili jedro Maistrovih enot leta 1918, med osamosvojitveno vojno 1991 so dali vse od sebe, Slovenji so dali prvi film (Grosman 1905), prvi slovenski tabor 1868, največjega slavista dr. Frana Miklošiča, konjske dirke, mnoge pomebne učenjake (omenjeni Miklošič, Trstenjak, Puconja, Kojc, Štuhec, pisatelj Žabot, B. Borko, ... ). Danes je Gimnazija Frana Miklošiča v Ljutomeru med najboljšimi v Sloveniji. Mogoče so Prleki še najmanj naredili za Sebe, Prekmurci so tukaj daleč naprej, saj kar se jezika tiče (imajo svoj slovar, Sveto pismo, revije izpred druge vojne - kar sem izvedel kot študent, ko so prekmurci s sabo prinašali predvojni domači tisk).
Bivanjsko - ontološki položaj Prlekov bom ponazoril z zadrego malega Prleka, z izkušnjo mojih prvih šolskih dni. Nikakor mi ni šlo iz ust, da bi v razredu govoril v knjižni slovenščini, čeprav sem jo zastopil (kot vsi Prleki, le ostali del Slovenije ne zastopi nas) in jo znal približno uporabljati. Po nekaj dneh je bilo strogi učiteljici dovolj in me je trdo vprašala, zakaj govorim po domače. Odgovoril sem ji: "Dumah so mi rakli, ka je po domočem najlepše." Bal sem se, da jih dobim, nas so še tepli kot živali, a se je učiteljica zamislila in razložila, da se pač v šoli mora govoriti po "slovensko", uporabljati "slovenščino". Te izkušnje še danes nisem prebolel. Žal mi je, da v sami Prlekiji mnoge besede izginjajo, in da se otroci niti ure ne smejo učiti prleškega jezika, ne ostalih narečij. Naj ta mini kvazi poizkus slovarčka vsaj malo odtehta nemogoč odnos naše kulture, SAZU, univerze, pisateljev in politike do narečij. Vprašanje je, če sploh kdo v procesu izginjanja narečij vidi kak problem??????? S čim se že ukvarjajo naše 'elite'??????

V "slovarčku" izpuščam naglase, kar je velika pomanjkljivost (v html-ju je s tem nekaj dela), uporabljam le preglase, pa še te približno. Tudi nedoločnik ni zmeraj pravilo. V slovarju ni nakazan spol in sklanjanje pri samostalnikih, ni spregatev pri glagolih, itn. Tudi sam sem atalentiran za jezike!!! V zapisu boste velikokrat srečali črko 'a' s preglasom 'ä', kar pa čisto ne ustreza izgovorjavi - ta naš ä je nekje med a in e. Recimo, fantu pri nas rečemo 'čäh', a to ni ne 'čah' in ne 'čeh'. Krilo je 'jänka', a to ni ne 'janka' in ne 'jenka'.

V "slovarčku" načeloma tudi ni besed, ki se enako pišejo, izgovarjajo in imajo enak pomen kot v knjižnem jeziku ali se anako pišejo in imajo enak pomen, le naglas je spremenjen. Lepo bi recimo bilo otroke v šolah opozoriti, na razlike v besedah, ki se enako zapišejo (če pozabimo na naglase), a je njihov pomen precej drugačen. Pri nas pesmi 'popevlamo' in potice ('povitice') pojemo, v knjižnem jeziku pa potico pojemo in tudi pesmi pojemo. Večja zadrega je pri besedi brati, v Prlekiji štejemo predmete (1, 2, 3, ...), a tudi knjige štejemo. Tako so moja stara mati Justina imeli velike težave, da so Gorenjkam razložili da radi 'štejejo'. Ko je babica Justina bila nekoč na počitnicah pri svojem sinu na Gorenjskem in je tam spoznala nove prijateljice, je imela kar nekaj težav s sporazumevanjem. Zelo rada jim je pripovedovala, kaj vse je prepbrala (preštela po prleško). Čez nekaj časa pa so domačinke le vprašale sina, da kaj je to z njegovo mamo, ki stalno nekaj šteje in kaj sploh šteje? Mislili so, da je Justina že malo čez les. Ko pa so prevedli besedo štetje v branje, pa je bilo spet vse na svojem mestu in ta nesporazum je bil kar dobra šala. Izkazalo se je tudi, da naša mati veliko več 'preštejejo' kot 'pametne' in ponosne Gorenjke.
Kot kvazi uvod bom kar v Kogovskem narečju (vas Jastrebci) pokazal na nekatere zakonitosti prleščine, nato sledi mini slovarček. V uvodu bomo GROBO opozorili na logiko pretvorbe med knjižnim in prleškim jezikom, na nekatere samosvoje besede, na nekaj osebnih imen. Šli se bomo površno mini slovnico, da dokažemo, da je prleščina pravi slovenski jezik z dvojino, s skloni, spregatvami, z zaimki in s časi, tako kot je to definirano v knjižni slovenščini. Hkrati pa bomo nakazali, da morebiti v šolah s slovenščino tudi preveč težimo, kar se kaže v slabih uspehih na maturi, s strahom, ki ga čutijo otroci do "materinega" jezika. Nekaj je z didaktiko slovenščine treba storiti. Mogoče nam pri tem lahko kaj pomagajo izjemno bogata in inteligentna narečja, ki bi z delnim uvajanjem v pouk lahko povzročila pravi osvežilni in sproščujoči bum. S tem bi tudi povečali zanimanje mladih za Slovenščino, da bi v njej bolje čutili in razmišljali in bi se tako manj ozirali na anglizme, srbizme, ..., te spakedrane tujke so že šle čez mejo normalnega (ful, kul, the best, kao, frka, valda, majka, majke mi, muzičari, ...). Sedaj že učiteljice govorijo ful, kaj naj potem starši svetujemo otrokom. Vrnimo se k prleščini. Besede, ki ji ne boste razumeli v prleškem (kvazi) uvodu, poiščite v slovarju - "vala".

Pa saj poznate tisto resnico, da lep odnos do domačega jezika najpogosteje srečaš pri mesarju.

Prleški poizkus uvoda (hec - iz heca so deca)

Prleški jäzik je joko zanimif. Vjan so zmešani različni fplivi: staroselcof, latinščine, madžarščine, nemščine, hrvaščine in seveda ostalih slovanskih jezikof - pradvsem slovaščine in češčine, dosti je izvirnih besed. Prinas gučimo, drügdi po Slovaniji pa govorijo. Dosti prleških besed dobimo če knižni besedi zamejamo samoglasnik a z o, recimo:
vrata so vrota
trava je trova
oblak je oblok
ladja je lodja (enako Čehi)
glava je glova
strah je stroh
brada je broda
brana je brona
vaga je voga
star je stori

Dosti je tüdi besed s preglasom:
ä (a s preglasom), ö (o s preglasom), v glovnem ü (u s preglasom).
Primeri:
ura je vüra
plug je plüg
nuna je nüna
kruh je krüh
Preglas na u-ji je značilen za besede v kerih je u edini samoglasnik.

Dostikrot zodji v, če se knižna beseda kunča na v, pretvorimo v f, primeri:
brv je brf
črv je črf
lopov je lopof

Naglas - naglos - je ponavodi na prvem samoglasniki. Mnoge besede so vednoke knižnim samo naglos se premakne na prvi samoglanik. Primeri:

knižna   prleška
------   -------
pijàn    píjan
drevó    drévo
teló     télo

Besede, ki se kunčajo na a mojo ponavodi naglas na prvem ali predzodjem samoglasniki
in jih prleki vadnoko izgovorjamo kak v knižnem jeziki (smo na nek način bolj konzistentni), 
primeri:
knižna   prleška
------   -------
míza     míza
rakéta   rakéta 
lípa     lípa
púška    púška

Primeri arhaičnih besed:
- lintvor - hudič, nekaj globoko grozovito nečloveškega
- bacamanegda - presneto

Žanska stora imena - glovne so: Mimike, za jimi Marije, Micike, neka je tüdi Mink; te pa pridejo drüga žanska imena kak so: Ferunika (Veronika), Justina, Kristina, Milica, Frančika, Pepa, Tunika, Milena, ...
Moška stora imena - pogosta imena: Janez, Franček, Peter, Tunček, Jožek, Cril, Milan, Stanko, Tunek, Nacek, Bolfenk, Jakob, Slavek, Mirko, Pepek, ...

Poglädnimo izvor dveh imen:
- pogosto ime Justina je latinskega izvora - Justicija se je imenüvala stororimska boginja pravičnosti,
- Kristina izhoja iz besede kristjan

Besede, ki jih uporoblajo drügi narodi in vzhodni Štajerci, slovenski knjižni jazik pa ne (neka primerof):
- kost je po prleško čunta, beseda čunta je madžarskoga izvora ('csont'),
- pokopališče je cintor in je tüdi v sami prlekiji vozko lokalizirana beseda, samo na okolico kraja Kog, cintor je latinskega izvora in podobna beseda se uporobla še na Madžarskem ('cinterem'.),
- vzglavnik je po prleško vankiš, beseda je izpeljanka iz madžarske besede 'vánkos', beseda se uporobla še na Slovaškem in na Češkem
- ladja je po prleško lodja in se praf v vednoki obliki uporobla na Českem,
- gozd je po prleško šuma in je v uporabi na hrvatskem,
- zavesa je po prleško firhang in je nemškega izvora ('Vorhang')
- vodna tehtnica je po prleško vaservoga in je nemškega izvora

Stopnjevanje pridevnikof, primeri:

velki, vekši, najvekši
stori, starši, najstarši
mlodi, mlajši, najmlajsi

Zaimki:

ednina
jos
ti
on/ona/ovo (ono)

dvojina:
mija dvo / mije dve
vija dvo / vije dve
ova (ona) dvo/ ovi (oni) dve

množina:
mi/me
vi/ve
oni (ovi) / one (ove) / ona (ova)

Sklanjanje (prilagajaje besed), primer:

                                                         ednina       dvojina      množina
1.  I  kdo ali kaj ?             što ali ka  ?           klobosa      klobosi      klobose
2.  R  koga ali česa ?           koga ali čäsa ?         klobose      klobos       klobos
3.  D  komu ali čemu ?           komu ali čämu ?         klobosi      klobosama    klobosam 
4.  T  koga ali kaj ?            koga ali ka ?           kloboso      klobos       klobose
5.  M  pri kom ali pri čem ?     pri kom ali pri čäm ?   klobosi      klobosah     klobosah
6.  O  s kom ali s čim ?         s kom ali s čim ?       klobosoj     klobosama    klobosami

Spreganje po prleško, primer na glagoli popevati (peti), v sedanjiku:

ednina                    dvojina                   množina
-------                   ------                    -------
knižno prleško            knižno prleško            knižno prleško

pojem  popevläm  (jos)    pojeva popevläma (mija)   pojemo popevlämo (mi)             
poješ  popevläš  (ti)     pojeta popevläta (vija)   pojete popevläte (vi)
poje   popevlä   (on)     pojeta popevläta (ova)    pojejo popevläjo (ovi/oni)

Tak, za smo malo po domoče, površno, dokozali, ka bi lahko s prleščinoj deci težili tak kak se v školah teži s knižnim jezikom, s slovnicoj, pa ja to ne bijo naš namen. S tem smo samo pokozali, ka prleki pravilno obliküvlemo besede (sklanjamo samostalnike), spregamo glagole, znomo uporoblati čase, skratka se razmimo, čepraf se nismo nigdor v školi vičili prleščine.
Kunac heca, ka pa deca, sledi slovar !!!!!!!!!!!!!

[ A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | Z | Ž | X | Y ]

A --- A ---

ajdi - dajmo, pojdi
atek - oče, ata