Pri opazovanju meteorjev moramo beležiti tudi pogoje pri katerih
opazujemo. Med pogoji, ki jih beležimo, sta mejna magnituda
in količina oblačnosti.
MEJNA MAGNITUDA NEBA
OBLAČNOST
1. MEJNA MAGNITUDA
Mejna magnituda (oznaka LM - Limiting Magnitude) je sij najsvetlejše zvezde,
ki jo ob danih pogojih še zaznamo s prostim očesom. Med vsemi tehnikami je
najboljša tista, ki jo priporoča IMO. Pri tej tehniki uporabljamo določena
območja, trikotnike ali štirikotnike med nekaj svetlimi zvezdami. Poiščemo
določeni trikotnik ali štirikotnik, ki je označen s številko med 1 in 30 in
preštejemo vse zvezde, ki jih vidimo v tem trikotniku vključno z zvezdami
na ogliščih!
Ko določamo mejno magnitudo neba, preštetejmo zvezde v vsaj treh, lahko
tudi več trikotnikih. Razlog za to je, da je naše vidno polje veliko,
s premerom tja do 120 ali 140 stopinj, zato moramo preveriti LM na
vseh območjih našega vidnega polja.
Priprava in izvedba opazovanj:
Pomni:
* Različni opazovalci podajo nekoliko različne rezultate.
IMO je kratica za International Meteor Organization.
IMO trikotniki so dosegljivi na naslovu:
http://www.imo.net/visual/major/observation/lm - International Meteor Organization
http://obs.nineplanets.org/lm/rjm.html
Vsi IMO "trikotniki" (slika je interaktivna, klik na posamezne
IMO trikotnike odpre povečane slike). Na koncu dokumenta je tudi tabela z linki na karte.
Primer - hipotetično opazovanje 3. novembra 2000:
IMO trikotnik, številka 18, v Andromedi.
Povzeto po: http://obs.nineplanets.org/lm/rjm18.html
Trikotnik številka 18. Spodaj so podane ocene mejnih magnitud (LM)
za ta trikotnik (18) glede na št. preštetih zvezd.
18 And N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ... Lm 2.17 3.87 4.10 4.26 4.83 4.87 4.96 5.01 5.04 5.64 5.67 5.94 5.98 6.13 6.13 6.39...19:20 (čas preverjanja LM) 18-12, 2-14, 17-18, 8-14 najprej smo navedli čas preverjanja LM, nato pa število opaženih zvezd v določenem območju. Zapis 18-12 pomeni, da je v območju 18 (trikotnik v Andromedi) bilo vidnih 12 zvezd. Zapis 2-14 pomeni, da je v območju 2 (v Perzeju) bilo vidnih 14 zvezd. Prav tako ostala dva zapisa. Nato pogledamo, katero magnitudo pomeni 12 zvezd v območju 18... ...+5.94. Tako naredimo še za ostale. Ko dobimo vse štiri LM izračunamo provprečno LM neba kot aritmetično sredino vseh štirih vrednosti (seštejemo vse štiri in vsoto delimo s štiri).
Zakaj ravno ti trikotniki? V teh trikotnikih je IMO izvedel sistematski fotometrični pregled vseh zvezd, pri čemer so vsaki zvezdi do magnitude +7.50 določil sij na stotinko magnitude. Ko v trikotniku preštejemo število zvezd, dobimo določeno število. Število, ki smo ga dobili primerjamo z vrednostjo za LM v tabelah. Če pri števliki 19 (19 zvezd) piše +7.15 pomeni, da je najšibkejša zvezda imela sij +7.15 magnitude. Več trikotnikov uporabljamo tudi zato, ker je med dvema zaporednima zvezdama lahko presledek tudi tja do 0.3 magnitude. Če bi torej prešteli zvezde v le enem trikotniku, bi lahko dobili sij najšibkejpe zvezde, vendar to ni mejni sij neba, saj bi lahko videli še nekoliko šibkejše zvezde, če bi v tem trikotniku bile. Zveni zapleteno? Primer: V trikotniku 19 smo opazili 11 zvezd. To pomeni LM +6.70. Pa poglejmo naslednjo zvezdo - 20, pri tej pa je LM že 7.00. Torej kljub temu, da smo v tem trikotniku opazili 11 zvezd, je LM lahko kjerkoli med +6.70 in +7.00! LM preverjamo vsakih 30 do 45 minut, če pa se opazovalni pogoji očitno spreminjajo pa preverjamo na krajše časovne intervale, 10 do 15 minut. Integriranje LM. 2. OBLAČNOST
Tudi oblačnost je odločilen faktor na število meteorjev, ki jih bomo videli.
Očitno nima smisla opazovati meteorjev pri popolnoma oblačnem nebu.
IMO postavlja mejo pri kateri prekinemo opazovanje pri 20 % oblačnosti,
saj bi naj takrat bilo število meteorjev, ki jih zgrešimo zaradi oblačnosti tako
veliko, da je opazovanje neuporabno. Torej, ko imamo občutek, da je
količina oblačnosti v našem vidnem polju presegla 20%, prekinemo
opazovanje. Tako vsaj storimo ob neprosojnih oblakih. Kaj pa megla
ali visoka koprenasta oblačnost?
Če na območjih, kjer je oblačnost, LM ne pade nekje pod +5.5
(če opazujemo ob res dobrih pogojih, z LM okoli +6.5 ali bolje),
oblačnosti ne štejemo, ampak preverimo LM v tistem predelu
neba, in obačnost se bo odražala v slabšem LM. Če pa so pogoji
slabi, z LM +5.7 ali manj, pa nam bo koprenasta oblačnost toliko
zbila LM, da jo bomo morali šteti kot oblačnost.
Primer:
20:30 oblačnost 10%
Povzeto po:
http://www.orion-drustvo.si/ado_slo/astronomija/osoncje/meteorji/pogoji.html
http://obs.nineplanets.org/lm/rjm.html
http://www.imo.net/visual/major/observation/lm
Iz Interneta zbrala: Gregor Vertačnik in Zorko Vičar
RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Area Corner stars Constellation 1 Chi-Zeta-Delta-Xi Dra Draco 2 Beta-Delta-Zeta Per Perseus 3 23-Theta-Beta UMa Ursa Major 4 Alpha-Epsilon-Beta Gem Gemini 5 Zeta-Gamma-Delta Aql Aquila 6 Alpha And--Gamma-Alpha Peg Pegasus-Andromeda 7 Alpha-Beta-Delta Cep Cepheus 8 Alpha-Beta-Zeta Tau Taurus 9 Alpha-Beta-Gamma-Delta Leo Leo 10 Alpha-Zeta-Gamma Vir Virgo 11 Alpha CrB--Gamma-Alpha Boo Corona Borealis-Bootes 12 Alpha Ser--Beta Lib--Delta Oph Serpens-Libra-Ophiuchus 13 Beta-Zeta Lyr--Theta-Nu Her Lyra-Hercules 14 Epsilon-Eta-Gamma Cyg Cygnus 15 Beta Dra--Tau-Pi Her Draco-Hercules 16 Alpha CVn--Epsilon-Eta UMa Canes Venatici-Ursa Major 17 Epsilon-Theta-Delta Aur Auriga 18 Mu-Gamma-Phi And Andromeda 19 Kappa-Alpha Dra--Beta UMi Draco-Ursa Minor 20 42-Beta-Gamma Cam Camelopardalis 21 Alpha PsA--98-Delta Aqr Pisces Austrinus-Aquarius 22 Beta Lep--Beta Ori--53 Eri Lepus-Orion-Eridanus 23 Delta-Gamma-Epsilon-Beta Crv Corvus 24 Beta-Gamma-Sigma-Alpha Lib Libra 25 Alpha-Epsilon Sco--Chi Lup Scorpius-Lupus 26 Gamma-Alpha TrA--Eta Ara--Alpha Cen Triangulum Astrinus-Ara-Centaurus 27 Beta Cen-Alpha-Gamma Cru Centaurus-Crux 28 Beta-Epsilon-Iota Car Carina 29 Gamma-Alpha-Beta Hyd Hydrus 30 Alpha Tuc--Alpha-Epsilon Pav Tucana-Pavo