Mars najbližje Zemlji v zadnjih 60 000 letih, foto AKG-Šentvid.
Povsod so slike v parih, neobdelane CCD slike in iste slike obdelane s programom Registax, ki
dela čudeže.
  |
Marsova rotacija znotraj slabih treh ur (27.8.2003, poletni čas od 00:29 do 03:15 - zasuk za okrog 40 stopinj).
Slike so relativno slabe, slabi pogoji snemanja, mestno okolje, a animacija je dokaj prepričljiva. Animacijo je
tehnično izvedel Dejan Kolarič.
Mars se je, 27. avgusta ob 11:51 po lokalnem času, na svoji eliptični poti okoli Sonca približal
Zemlji na razdaljo
55 758 006 kilometrov. To je najbližje v zadnjih 60 000 letih. Marsova navidezna velikost na
nebu je znašala 25 ločnih sekund, svetil pa je z magnitudo -2,9.
Spodaj je prikupna primerjava različnih velikosti marsa v različnih obdobjih
leta 2003 (zgolj skice).
Zakaj je Mars ravno letos tako popularen? Med astronomi je razlog jasen, to je bližina, ki jo kaže zgornja skica,
vzeta iz Spike, September 2003, stran 367. V javnosti pa zaradi medijev, ki so pozitivno reklamirali bližino.
Le en problem se je pojavil, namreč Mars kljub bližini v zgodnjih večernih
urah zaradi turbolence ni kazal to kar
so nekritično obljubljali mediji. Mnogi so rekli, da vidijo goreč planet,
kakšnih polarnih kap pa že ne, kar je, za
neizkušeno oko in slabe pogoje, bilo za pričakovati.
Za populariziranje astronomije so bolj primerni veliki planeti, prehodi Merkurja
ali Venere čez Sonce, Luna,
aktivno Sonce, svetli kometi, svetli NGC objekti, meteorske nevihte. Skoraj
zmeraj je na nebu kaj, kar lahko pritegne laika.
Mimogrede, leta 1971 je bil planet
skoraj enako oddaljen kot letos, tako da to fasciniranje s 60 000 leti ni
čisto na mestu.
Spodaj sta slikca in tekst iz knjige Universe, ki podpirata zgornje trditve.
Poučno je videti posnetek, ki ni nič posebnega glede
kvalitete, ki jo zlahka danes presegajo naši amaterji. To kaže na izjemen
razvoj tehnologij.
Mars posnet 27.8.2003 iz Observatorija Gim. Šentvid, Ljubljana.
Teleskop MEADE LX200 10", f/20, kmera CCD ST7, ob 1:58 po
poletnem času, ekspozicija 0,12 sekunde.
Spodaj se vidi polarna kapa.
Prisotni:
Mitja Šiška, Klemen Blokar, Gregor Vertačnik, Zorko Vičar,
Dejan Kolarič, Gregor Tavčar, Irena Uršič, Ana Hočevar.
 |
  |
| |  |
Pa še nekaj besed o vodi na Marsu, kar daje slutiti na morebitno prisotnost preprostih življenjskih oblik. Sonda Mars Odyssey je namreč mapirala Marsa in zaznala veliko vode, predvsem na polih. Presenetljivo je, da je vodo zaznala tudi v puščavi Arrabia Terra (kako je voda prišla tja, še raziskujejo, morebiti zaradi spremembe nagiba marsove osi). Področje imenovano Arabska zemlja (Arrabia Terra), je označeno tudi na našem posnetku pod številko 5. Oglej si karto Marsa in naš posnetek spodaj, ki je toliko dober, da se da ločiti posamezna področja poimensko. Malo prispodobe, na Zemlji se pod arabskimi deželami skriva nafta, na Marsu pa voda. Voda na polih je pod kristali CO2. Še enkrat premislimo dogajanje, ki nam ga razkrivajo naše skromne slike, na katerih očitno izginja južna CO2 kapa, kar pomeni, da spremljamo "spomladansko" vreme na Marsu. Hkrati lahko napovemo kolikšna je na južnem polu temperatura, vsekakor mora biti v bližini tališča CO2 ( minus - 56.6°C).
|
Karta Marsa - imena regij ... Primerjava, zgoraj naš posnetek, spodaj karta NASA-e. 
|
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si