Astronomska literatura

Astronomska literatura v SLOVENŠČINI


  1. Slovenci smo ustvarili zametke astronomske literature v materinem jeziku že v 19. stoletju, več pa seveda v 20. stoletju. Spodnji nabor ni popoln in se dopolnjuje.

    Veliko knjig se je nabralo v teh letih, a če sem odkrit, manjka nam bistvena knjiga, manjka nam popoln univerzitetni učbenik za astronomijo - manjka nam astronomska biblija v SLOVENŠČINI (lahko je prevedena ali plod domačih astronomov). Kdaj jo bomo dočakali ??????? !!!!!!!
    Zapisano 26.11.2006, Ljubljana.


    Preden se lotimo naštevanja literature v slovenščini, preletimo seznam nekaterih slovenskih astronomov - zgolj tistih, ki so se že "vrnili" med "zvezde" (tisti, ki so ustvarjali konec 19. in v 20. stoletju so pisali v slovenščini, prej je prevladovala latinščina, itn):
    * Herman Koroški (okoli 1100 – okoli 1160) !
    * Janez Lezicij (1242 – ????)
    * Bernard Perger (okoli 1440 – okoli 1501)
    * Andrej Perlah (1490 – 1551)
    * Andrej Kobav (1593 – 1654)
    * Janez Jakob Olben (1643 – 1725) !
    * Benedikt Ferretti (1655 – 1730)
    * Janez Jurij Hočevar (1656 – 1714)
    * Franc Breckerfeld (1681 – 1744)
    * Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld (1691 – 1757 ?)
    * Janez Benjamin Erberg (1699 – 1759)
    * Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703 – 1774) !
    * Janez Krstnik Schoettl (1724 – 1777)
    * Gregor Schoettl (1732 – 1777)
    * Gabriel Gruber (1740 – 1805)
    * Josip Križan (1841 – 1921)
    * Anton Ambschel (1749 – 1821)
    * Jurij Vega (1754 - 1802) !
    * Viljem Ogrinc (1845 – 1883)
    * Ivan Sušnik (1854 – 1942)
    * Ivan Tomec (1880 – 1950)
    * Pavel Grošelj (1883 – 1940)
    * Lavo Čermelj (1889 – 1980) !
    * Pavel Kunaver (1889 – 1988) !
    * Herman Potočnik - psevdonim Hermann Noordung (* 22. december 1892, † 27. avgust 1929)
    * Silvo Breskvar (1902 – 1969)
    * Franjo Dominko (1903 – 1987) !


    Astronomska literatura v SLOVENŠČINI:

  2. Najverjetneje prvi astronomski članek v slovenščini napiše Valentin Vodnik (O repatici ..., glej NUK) v "Lublanskih novicah", v sredo 14. februarja 1798. Članek pripoveduje o vesoljskih telesih, kometih, planetih in o opazovanjih. Valentin Vodnik je tudi že uporabljal teleskop, ki ga je pomenljivo poimenoval "svesdno ogledalo".
    Drug članek (o Luni) napiše župnik Janez Cigler leta 1843 v Bleiweisovih Novicah. Več preberite v Preseku 2008/09, št. 4, Marjan Prosen.

  3. France Prešeren napiše, v marsičem še danes aktualno, pesem Zvezdogledom - zloraba stroke za lažne napovedi, za profit, ..., je še danes prisotna
    (POEZIJE)

    ZVEZDOGLEDAM

    Vsi pojte rakam žvižgat,
    lažnivi pratikarji,
    lažnivi zvezdoglédi,
    vremena vi preroki!
    Vi modrijani! hočte
    v nebeških zvezdah brati:
    al sonce bo dobrotno
    nam dalo srečno leto,
    al bo nebá togota
    vetróv nam šum zbudila,
    razsula v pólje točo,
    vtopila čoln na morji,
    sad umorila trte.
    Lažnivi zvezdoglédi!
    vsi pojte rakam žvižgat!

    Dve sami zvezdi gledal,
    oči sem svoje ljube,
    dve svítli zvezdi gledal,
    sem v njih neumni slepec
    vesele bral si dneve,
    in sončno brez oblakov
    sem bral ljubezni srečo.
    Solzé so meni zrasle,
    in kes in srd sta zrasla,
    sramota ino mojga
    mirú je smrt mi zrasla.

    Dve sami ste zmotile,
    dve sami zapeljale
    mi zvezdi umno glávo;
    in cel'ga neba hočte
    vi zvezde zmodrovati! --
    Lažnivi pratikarji,
    lažnivi zvezdoglédi,
    vremena vsi preroki,
    le pojte rakam žvižgat!

  4. Astronomija in kemija iz leta 1870
    - iz Das Buch der Natur, Knjiga narave
    (avtor: Friderik Schödler)


    Doslej neznana knjiga (Astronomija in kemija iz leta 1870) - odlična vsebina in zanimiv jezik. Nekaj preslikav.





    Še danes se težko najde tako praktičen učbenik (kot ta iz leta 1870). Mnogi slovenski avtorji iz prve polovice 20. stoletja so črpali iz te knjižice. Knjigo Das Buch der Natur je korektno prevedel pravnik Viljem Ogrinc pri Slovenski matici. Astronomske pojme je zelo dobro poslovenil - oral je ledino, kot tudi pred njim župnik Matija Vertovec (1784 Šmarje na krasu - 1851 Podnanos), ki piše članke v Novice, leta 1847, pod naslovom "Zvezdoslovje".



  5. 1930
    dr. Lavo Čermelj, LJUDSKA ASTRONOMIJA,
    leto 1930, Založba Kmetijska matica, tiskali J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža D.D. v Ljubljani. Odgovoren Janez Vehar
    Na naslovnici je Orion. Zanimiva knjiga, bogata vsebina, veliko skic, kvalitetnih fotografij galaksij, meglic, kopic. V knjigi so izrazi kot "Solnce", spekter ima "vpojne" črte, bralec je "čitatelj", "dvo - in večstroke zvezde" "premenljive" zvezde, "sijaj" zvezde, večkrat piše Mars kot Mart, "Meglice našega osvetja", ... V knjigi je tudi zanimivo poglavje "Kako so zgrajene Zvezde", kjer obravnava Eddingtonovo teorijo zvezd, skupaj z zlivanjem vodikovih jeder v helijeve ..., in da se del mase pretvori v energijo, ki jo zvezde sevajo. V teoriji se že omenja zlivanje (anihilacija) elektronov in protonov, kar vodi nevtronske zvzde (ta pojem v knjigi ni omenjen). V bistvu zelo moderna knjiga za tiste čase. Omenja tudi izbruhe nov, kjer pa išče razloge v trkih dveh zvezd (med trkom bi naj na površje izbruhnilo tekoče jedro) ali pa, da zvezda zaide v gost oblak plinov in prahu, kjer se segreje zaradi trenja - učinek utrinka. Teorija je seveda napačna, a vsako novo razmišljanje večinoma vodi bližje k resnici, k novim teorijam, ... Zanimivi so tudi viri ...
    Uvod je "Beseda na pot", kjer je citat iz Davidovega psalma: "Nebesa pričajo o slavi božji ..."
    In citat iz pesmi Lermontova:
    "Samoten hodim po deželni cest
    in v temi se mi sveti kamenita pot,
    tiha je noč in ravnine šepetajo
    h Bogu in zvezda k zvezdi. "
    Zanimivo, že v uvodu govori o prikrajšanosti mestnih otrok, ki več ne vidijo zvezdnega neba.
    Iz Wiki:

    Lavo Čermelj [lávo čermélj], slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.
    Življenje in delo
    Čermelj je v Trstu končal nemško gimnazijo, študiral eno leto pravo v Pragi, nato matematiko in fiziko na Dunaju in tu leta 1914 doktoriral iz fizike.
    Od leta 1914 do 1923 je poučeval na zasebni slovenski trgovski šoli, na slovenski gimnaziji in na tehniški srednji šoli v Trstu, nato je bil vodja slovenskih trgovskih in zadružnih tečajev. Leta 1929 se je izselil v Jugoslavijo, bil do leta 1937 gimnazijski profesor v Ljubljani, nato delal pri Manjšinjskem inštitutu. Leta 1941 so ga prijeli, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in pomilostili na dosmrtno ječo; v ječi je bil na Elbi do leta 1944, ko je odšel v partizane. Bil je podpredsednik PNOO za Slovensko primorje, član študijske komisije SNOS in tajnik komisije za zahodno slovensko mejo.
    Po letu 1945 je deloval na Inštitutu za mednarodna vprašanja v Beogradu in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu leta 1945 in Parizu leta 1946. Od leta 1947 do 1959 je bil znanstveni sodelavec, načelnik oddelka za zahodno mejo in ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani. Bil je tajnik prosvetnega društva Prosveta v Trstu, soustanovitelj in sourednik revije Njiva, tednika Novice, soustanovitelj knjižne družine Luč in Biblioteke za pouk in zabavo v Trstu ter sodelavec mnogih publikacij. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno proučevanje položaja Slovencev v Italiji.
    Izdal je knjigo Life - and - death Struggle of a National Minority (1936, 1945). Izšla je tudi v francoščini, ruščini, italijanščini, nemščini in slovenščini ter imela velik odmev v takratnih strokovnih krogih. Med strokovnimi deli sta najbolj znani Materija in energija (1948) in V svetu atomov (1948).
    Napisal je več knjig o življenju in delu fizikov Ruđerja Josipa Boškovića, Jožefa Stefana, Jurija Vege, Ignacija Klemenčiča, Nikole Tesle, Josefa Ressla idr. Pomembne so bile njegove učne knjige za astronomijo in geometrijo. Napisal je prvo obširnejše domače astronomsko delo. Njegova Ljudska astronomija (1930) je istočasno izšla pod psevdonimom Šlibarjev Polde tudi v Gorici z naslovom Osončje in osvetje, predelana za srednješolski pouk pa kot Kozmografija. Prevedel je znamenito Hoyleovo knjigo Astronomija.
    Bil je med ustanovitelji in uredniki poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus. Uredil je 23 letnikov in napisal številne sestavke, predvsem iz fizike. Prirodoslovno društvo Slovenije ga je izbralo za častnega urednika, DMFA SRS pa leta 1974 za drugega častnega člana.
    Navedki
    »... Obžalovati moramo le, da je ta razvoj omejen samo na dve državi, ki imata dovolj denarnih sredstev in ki si lahko privoščita silno draga raziskovanja vesolja, tako da postaja prepad, ki loči druge manj bogate države od teh dveh velesil, vedno večji. Človeku se pri tem skoro vsiljuje misel, da ni bila astrologija, to je nauk, po katerem nebesna telesa vplivajo na človekovo življenje, povsem neutemeljena. Upajmo, da bo človek, ki si je utrl pot do Lune in tako odprl pot dalje v vesolje našel tudi pot in sredstva, da zravna prepad, ki loči bogate in revne narode, v korist in blaginjo vsega človeštva.«
    —Lavo Čermelj[1]

    Še beseda o razmerju ideologija in znanost - strokovna literatura. Od antike - grčije, srednjega vega, renesanse, razsvetljenjstva, 20. stoletja, so bili znanstveniki podvrženi zahtevam ideologij, cerkva, itn. Tako recimo lahko beremo v učbeniku dr. Lava Čermelja "Kozmografija" iz leta 1934, o zlivanju atomskih jeder (fuziji), ki daje zvezdam energijo in dolgo stabilno "življenje" (masni defekt E = dm*C2) - kar pa v povojnem učbeniku nekega drugega avtorja zasledimo zelo posredno (v enem odstavku) preko termonuklearnih reakcij - izgorevanje vodika v helij. Ta tema - življenje zvezd, izvor težkih elementov, nam je bila v šolskem procesu dobesedno zamolčana. Enako velja za teorije o nastanku vesolja - veliki pok, ki ni bil del učnih programov "naše" mladosti. Ni se skladal z dialektičnim materializmom - takratno uradno ideologijo. Znano je, da se v sovjetski Rusiji znanstveniki nekaj časa niso smeli ukvarjati z modelom nastanka vesolja, ki temelji na velikem poku, ker je baje ta koncept v nasprotju z "dialektičnim materializmom", politično ideologijo "odrešitve". Že Ernst Mach (mladost je preživel v Sloveniji v Novem mestu - na Velikem Slatniku) je načelno zagovarjal teorijo, da teče čas v različnih koordinatnih sistemih različno, a je ta nasledek Einsteinove teorije relativnosti od vseh naletel na največje nerazumevanje. Veliko tega se čuti v naši strokovni literaturi (predvsem učbenikih) do leta 1991. Pa še danes niso vse strokovne vsebine zaželjeno v učbenikih ali pa so stinjene nekam na rob, v kratke odstavke.


  6. 1934
    Astronomska literatura v slovenščini
    dr. Lavo Čermelj, Kozmografija (danes Kozmologija), priložena je zvezdna (+obzorna) karta, leto 1934, Založba Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.

  7. 1938
    TAJNE SVEMIRA, avtor SIR JAMES JEANS 1929,
    prevod 1938 Milena Mohoričeva (pomoč prof. Vladimir Premru),
    ZALOŽBA MODRA PTICA V LJUBLJANI,
    tiskarna Merkur v Ljubljani.
    --------------
    Zelo zanimiva knjiga, poglavja so:
    Študij astronomije
    Raziskovanje neba
    Raziskovanje atoma
    Raziskovanje časa
    Oris Vsemirja
    Zvezde
    Začetek in konec
    Vodič po nebu
    V uvodu (1. maj 1929) prof. Jeans omeni, da je podobne vsebine že predaval na univerzi, laikom in na radiju. Znanost so torej že kmalu popularizirali tudi preko radijskega medija.


    Izjemna vsebina in opremljenost takratnih knjig.


    Še življenje in usoda prevajalke
    Milena Mohorič-Premru, slovenska germanistka, pesnica, publicistka, pedagoginja in prevajalka, * 18. avgust 1905, Ormož, † 18. avgust 1972, Ljubljana.
    Pred drugo svetovno vojno je postala članica Komunistične partije Slovenije; po okupaciji Jugoslavije je sodelovala z OF in bila zaradi tega internirana v italijansko taborišče.
    Po vojni je postala profesorica na Visoki pedagoški šoli v Ljubljani, dokler je niso leta 1949 aretirali pod pretvezo, da se je opredelila za Informbiro. Zatem so jo poslali v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti.
    Mohoričeva se je v tridesetih letih 20. stoletja kot avtorica esejev uveljavila v reviji Modra ptica še bolj pa kot avtorica realistične in tudi socialnorealistične proze. Ukvarjala se je s psihologijo ženske in otroka v sočasni, predvsem meščanski družbi (Korenove Saše učna doba, 1940). Med vojno in po vojni je postalo njeno pisanje predvsem propagandistično (Slike iz partizanske bolnišnice, 1944; Motivi z Raba, 1946). Izdala je tudi pesniško zbirko Samotni breg (1947). Po dolgem premoru pa je bila po njeni smrti objavljena zgodovinska kmečka povest Hiša umirajočih (1975). Vir: Wiki.

  8. 1958
    Dr. Fran Dominko,
    Pogled v vesolje


  9. 1970
    Zanimivosti nočnega neba
    Vladimir Pirnat (DZS, 1970),
    - priloženih je 7 zvezdnih kart za naše kraje ter karti Lune. Na knjigo me je opozoril gospod Slobodan Vujanović.

  10. 1971
    ASTRONOMIJA - avtor Fred Hoyle (prevedel: Dr. Lavo Čermelj), Mladinska knjiga Ljubljana, 1970 (Astronomy - © Rathbone Books Limited, London 1962)
    Zelo zanimiva knjiga.

  11. 1971
    France Avsec, Marijan Prosen: Astronomija. DZS: Ljubljana, 1971
    Ponatisa:
    France Avsec, Marijan Prosen, Astronomija, Dmfa, Ljubljana 1989
    France Avsec, Marijan Prosen, Astronomija, DMFA, 1993,
    še več ponatisov, zadnji 2006



  12. 1975
    Pavel Kunaver, Kažipot po nebu, (DZS, Ljubljana, 1975).

  13. 1978
    Isaac Asimov: Biografska enciklopedija znanosti in tehnike (1195 znanstvenikov),
    Tehniška založba Slovenije, 1978. Prevedli:
    Vladimir Batagelj, Andrej čadež, Branko gradišnik, Alojz Kodre, Ladko Korošec, Borut Mavko, Boris Verbič
    Strokovna redakcija: Alojz Kodre


  14. 1979
    Andrej Čadež: Fizika zvezd, Društvo matematikov, fizikov in astronomov S., Ljubljana 1979

  15. 1980
    Pavel Kunaver, Vrtljiva zvezdna karta, Navodilo za uporabo vrtljive zvezdne karte z opisom zvezd, (DMFA, Ljubljana, 1980).

  16. 1981
    Pavel Kunaver, Pravljica in resnica o zvezdah, Mladinska knjiga, Ljubljana 1981

    Pavle Kunaver (tudi Pavel), slovenski pedagog, ljubitelj narave in poljudnoznanstveni pisec, * 19. december 1889, Ljubljana, † 19. april 1988, Ljubljana.
    Kunaver je bil odličen organizator skavtizma, po 2. svetovni vojni taborništva, šole alpinizma, šole jamarstva, pohodništva in astronomskih opazovanj.
    Rodil se je v družini Franca Kunaverja, doma v Dobrovi pri Ljubljani, in matere Celestine, doma iz Črne vasi na Barju. Osnovno šolo in učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, pedagoško akademijo na Dunaju in tam je tudi obiskoval predavanja iz geografije na dunajski univerzi.
    V opazovanju Sonca je nasledil Ivana Tomca (po Kunaverju je Sonce opazovala še g. Pavla Ranzinger). Bil je znani popularizator astronomije. Imel je več lastnih opazovalnic, vodil je mladinske observatorije, napisal mnogo člankov in knjig opisne astronomije.

    Knjižna dela
    * Pavle Kunaver Na planine (s 16 slikami; učiteljska tiskarna, 1921),
    * Pavle Kunaver Po gorah in dolinah (Ljubljana 1923),
    * Pavle Kunaver Zadnja pot kapitana Scotta (monografija, 1926),
    * Sven Anders V azijskih puščavah prevod Pavel Kunaver; potopis, 1927),
    * Pavle Kunaver V prepadih (Celje 1932),
    * Pavle Kunaver Skozi led in sneg (Povest za mladino; Nova založba, 1944),
    * Pavle Kunaver Sprehodi po nebu (Ljubljana 1944),
    * Pavle Kunaver Pastir v Zlatorogovem kraljestvu (Nova založba, 1945),
    * Pavle Kunaver Potovanje po nebu (Mladinska knjiga, Ljubljana 1951),
    * Pavle Kunaver Nebo nad nami (slikanica; Mladinska knjiga, Ljubljana 1956),
    * Pavel Kunaver Neizprosen sever (Mladinska knjiga, Ljubljana 1958),
    * Pavel Kunaver Cerkniško jezero (Mladinska knjiga, Ljubljana 1961; ponatis 1967),
    * Pavel Kunaver Brezna in vrhovi (Maribor 1974),
    * Pavel Kunaver Kažipot po nebu (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1975),
    * Pavle Kunaver Moje steze (Obzorja, Maribor 1979),
    * Pavle Kunaver Pravljica in resnica o zvezdah' (Mladinska knjiga, Ljubljana 1981).


  17. 1983
    Weinberg, Steven (1983): Prve tri minute: sodobni pogled na nastanek vesolja, DMFA. Ena prvih, a še zmeraj aktualnih knjig s področja poljudne kozmologije.

  18. 1983
    Nebo in zvezde, Mitchell Beazley (1976), prevedel Miroslav Javornik, Mladinska knjiga 1983
    Iz uvoda v knjigo. Ko je Kopernik pred približno 500 leti trdil, da se Zemlja giblje okroli Sonca, je Luther velikemu Koperniku očital, da bodo bedaki vso astronomsko znanost postavili na glavo. Hkrati pa Sveto pismo govori, da je Sonce bilo tisto telo, ki mu je Jošua ukazal, naj miruje in ne Zemlja.

  19. Milutin Milankovič, Zgodovine astronomije, 1. del.

  20. 1986
    Branislav M. Ševarlić: KRATKA ZGODOVINA ASTRONOMIJE 2. del: Od Newtona do današnjih dni Prevedla Pavla Ranzinger, Knjižnica Sigma (številka 42), Leto izida: 1986


  21. 1986

    Hermmn Potočnik - Nordung (org. iz leta 1929): Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, prevod Peter Srakar leta 1986, izdala Slovenska matica
    8. septembra 2006 se je v Vitanju, kjer je Herman preživel nekaj otroških let in od koder je izhajala njegova mati, Minka, odprlo spominsko središče temu pionirju astronavtike. Po njem se imenuje asteroid 19612 Noordung, odkrit 17. julija 1999 na Observatoriju Črni Vrh.
    Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor (izvirno v nemščini Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen-Motor) je knjiga, ki jo je napisal slovenski znanstvenik Herman Potočnik Noordung.
    Knjiga obsega 186 strani, 62 poglavij in 100 nazornih, lastnoročno narisanih ilustracij. Natisnjena in izdana je bila že konec leta 1928 v Berlinu, vendar jo je založnik Richard Carl Schmidt natisnil z letnico 1929, kar sovpada z letom Potočnikove smrti. Knjiga je bila še istega leta, 1929, delno prevedena v angleščino. Prevod je bil objavljen v reviji Science Wonder Stories (št. julij, avgust in september 1929). Delni prevod v ruščini pa je izšel v začetku leta 1935. Prvi popolni prevod v slovenščini je leta 1986 izdala Slovenska matica. Popolni angleški prevod je leta 1999 izdala NASA.
    Z izdajo knjige je Potočnik postal eden izmed utemeljiteljev astronavtike in kozmonavtike. Najpomembnejši imeni te dobe poleg Hermana Potočnika Noordunga sta Rus Konstantin Edvardovič Ciolkovski in Nemec Hermann Oberth, glava nemškega raketnega kroga, h kateremu se je prišteval tudi sam Potočnik. Njegova knjiga je vplivala tako na ameriški (Wernher von Braun) kot ruski oz. sovjetski (Sergej Pavlovič Koroljov) vesoljski program. Von Braun je celo izjavil, da mu je knjiga služila kot učbenik.
    Vsebina
    Potočnik je v knjigi opisal načrt za bivanje človeka v vesolju. Izdelal je načrt vesoljske postaje s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito (35.900 km nad ekvatorjem). Vesoljska postaja bi bila sestavljena iz treh delov. Bivalno kolo bi imelo premer 50 metrov, vrtelo bi se okoli svoje osi, da bi se lahko v bivalnem delu kolesa ustvarila umetna težnost. V njem bi bile zasebne kabine, laboratoriji, delavnice, kuhinja in kopalnice. Predviden je bil tudi jašek za dvigalo in dvoje stopnišč, ki vodijo do zračne zapore. Električni tok bi pridobivali po naslednjem postopku: dve vbočeni ogledali odbijata sončne žarke na grelne cevi, v katerih je tekočina, ki z izparevanjem poganja turbine, te pa generatorje. Tekočina se spet kondenzira na hrbtni strani ogledal. Knjiga naj bi vplivala že na ruski film Pot k zvezdam režiserja Pavla Klušanceva, posnet leta 1958, pozneje pa še na veliko bolj slavni izdelek režiserja Stanleyja Kubricka, ki je leta 1968 v filmu 2001: Vesoljska odiseja (po istoimenski knjižni predlogi Arthurja Charlesa Clarkea) za prikaz vesoljske postaje uporabil (tudi) Potočnikove ideje.


  22. 1988
    Janez Strnad, Prapok Prasnov požene v dir, DZS, Ljubljana 1988, pp 81.

  23. 1989
    Oldřich Hlad, František Hovorka, Pavla Polechová in Jitka Weiselová: KARTI SEVERNEGA IN JUŽNEGA NEBA za epoho 2000,0 (prevedla Pavla Ranzinger) Založba - DMFA, Presekova knjižnica 1989



  24. 1991
    Marjan Prosen, Mala astronomija, Math, Ljubljana 1991

  25. 1992
    Zorko Vičar, Obdelava astronomskih posnetkov s CCD kamero,
    astronomske vaje za izbirni predmet fizika (4. letnik) v naravoslovnih oddelkih gimnazij (to so bile najboljše gimnazije - programi - v zgodovini slovenskega šolstva).
    Gimnazija Šentvid - Ljubljana, 1992




  26. Od leta 1993 naprej
    Astronomska literatura v slovenščini
    ASTRONOMSKA REVIJA SPIKA
    - urednik dipl. fizik Bojan Kambič.


  27. Janez Strnad, Iz take smo snovi kot sanje (knjiga o fiziki osnovnih delcev z naslovom )
    - ostale Strnadove knjige z delno astronomsko vsebino
    Janez Strnad, Zgodbe iz fizike, (Slovenska matica, Ljubljana 1990).
    Janez Strnad, Fiziki 1, (Mihelač in Nešović, Ljubljana 1995, pp 159).
    Janez Strnad, Razvoj fizike, (DZS Ljubljana 1996, pp 400).
    Janez Strnad, Fiziki 2, (Modrijan, Ljubljana 1999, pp 199).
    Janez Strnad, Fiziki 3, (Modrijan, Ljubljana 2000, pp 227).
    Janez Strnad, Fiziki 4, (Modrijan, Ljubljana 2004, pp 190).
    Janez Strnad, Fiziki 5, (Modrijan, Ljubljana 2005, pp 192).


  28. 1996
    Drago Matko, Andrej Čadež: Uporaba Vesoljskih Tehnologij, Didakta 1996

  29. 1996
    Stephen W. Hawking: ČRNE LUKNJE IN OTROŠKA VESOLJA ter drugi eseji (BLACK HOLES AND BABY UNIVERSES and Other Essays), Knjižnica Sigma - 1996

    Vsebina
    Uvod
    Otroštvo
    Oxford in Cambridge
    Moje izkušnje z ALS-om
    Odnos javnosti do znanosti
    Kratka zgodovina Kratke zgodovine
    Moj pogled
    Ali se bliža konec teoretični fiziki?
    Einsteinove sanje
    Nastanek vesolja
    Kvantna mehanika črnih lukenj
    Črne luknje in otroška vesolja
    Ali je vse vnaprej določeno?
    Prihodnost vesolja
    Glasba za samotni otok
    Robni pogoj o neobstoju roba in puščica časa
    Stvarno kazalo


  30. 1997
    Astronomska literatura v slovenščini
    Heather Couper in Nigel Henbest, Črne luknje, Prevod: Jurgen Kovačič, Učila, Tržič 1997.
    Leta 1784 se je angleški duhovnik John Michell spraševal, ali gravitacija vpliva na svetlobo, ali imajo nekatere zvezde tako veliko maso, da svetloba ne more pobegniti z njih. To je osnova za teorijo črnih lukenj in Einsteinove izračune več kot 120 let pozneje. Do enakega zaključka je - baje po golem naključju - nekaj let pozneje prišel francoski matematik Pierre Simon de Laplace.

  31. 1997
    Heather Couper in Nigel Henbest, Veliki pok, Prevod: Mirjam Galičič, Učila, Tržič 1997.

  32. 1998
    Astronomska literatura v slovenščini
    Zorko Vičar, Vrtljiva zvezdna karta, Raziskovalna postaja Gimnazije Šentvid, Prušnikova 98, 1210 Ljubljana-Šentvid, 1998.

  33. 1999
    Moore, P. Atlas vesolja. Prevod in dopoln.: Zwitter, T. in S. 1999, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.

  34. 1999
    Oxfordova enciklopedija astronomije. Ur. Roy, A. Prevod in priredba: Štritof, N. 1999, DZS, Ljubljana.

  35. Hawking, Stephan (199x): Kratka zgodovina časa, DMFA. Bestseller brez konkurence! Hawking ima izredno sposobnost, da zapletene fizikalne teorije o zelo bizarnih temah pove na način, ki sicer ni nujno zmeraj nazoren, vendar bralca fascinira in mu sproži pravi plaz asociacij.

  36. 2000
    astro. literatura
    Meteorji, avtorica Mihaela Triglav, AD Javornik, DMFA–založništvo, 2000

  37. 2000
    astro. literatura
    Bojan Kambič, Zvezdni atlas (I in II del), Spikina vrtljiva zvezdna karta, Cambio, Ljubljana 2001
    To je prvi uporabni zvezdni atlas v Slovenščini - imeniten plastificiran izdelek.

  38. 2000 ???
    astro. literatura
    Nekaj Astronomskih Tem,
    Avtorji: dr. Aram Karalič, dr. Mirjam Galičič, prof. Sonja Jejčič, Rado Klemenčič, dr. Alen Varšek
    Strokovna recenzija: dr. Aleš Arnšek, dipl. astronom
    Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije za Astronomsko društvo Javornik
    Naslovnica: Tomyco d.o.o.
    ISBN: 961-6243-22-5
    Poglavja:
    * Ozvezdja, * Koordinatni sistemi in časi, * Sonce, * Osončje, * Meteorji, * Zvezde, kopice in meglice, * Spremenljivke, * Galaksije, * Kozmologija, * Astrofotografija, * Messierjev katalog, * Zvezdni atlas.

  39. 2001
    Janez Strnad: STO LET FIZIKE Od 1900 do 2000 , Knjižnica Sigma - 2001
    astro. literatura

  40. 2002
    astro. literatura
    Tomaž Zwitter, Pot skozi vesolje, Modrijan 2002

  41. 2002
    Marjan Prosen, Zvezdni miti in legende, Jutro, Nova Gorica 2002
    Marjan Prosen je izdal še kar nekaj krajših vsebin in učbenikov:
    Utrinki iz moje astronomske delavnice
    Skrivnosti dneva noči
    Lavo Čermelj in Silvo Breskvar
    Imena nebesnih teles
    Jurij Vega in astronomija
    Zvezde, zvezde (pogled k najlepšim zvezdam na nebu)
    Od Zemlje do Sonca (učbenik za izbirni predmet astronomija - Sonce, Luna in Zemlja v 7. ali 8. ali 9. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja)
    itn

  42. 2002
    astro. literatura
    LINENGER, Jerry M., V vesolju : pet nevarnih mesecev na vesoljski postaji Mir (astronavt slovenskega rodu), Družina 2002

  43. 2003

    Stanislav Južnič: Hallerstein - Kitajski astronom iz Mengša,
    Tehniška založba Slovenije, 2003.
    Iz: http://www.kvarkadabra.net/article.php/Junic-Hallerstein
    Pri odkrivanju »pomembnih svetovnih osebnosti«, ki so krajše ali daljše obdobje prebivale na območju današnje Slovenije, je dobro ohraniti trezno glavo. Pred leti so se malo bolj razgledani poznavalci glasbene zgodovine samo nasmihali, ko se je v javnosti začelo govoriti o skladatelju Hugu Wolfu kot o »naše gore listu«, čeprav se je resda leta 1860 rodil v Slovenj Gradcu. Po drugi strani pa še dandanes malokdo ve, da je fizik in filozof Ernst Mach, ki je pomembno vplival na Alberta Einsteina, od »zgodnje mladosti živel in ustvarjal svoja najboljša dela v mehki pokrajini lepih Dolenjskih gričev, le streljaj od Novega mesta na domu svojih staršev pri Velikem Slatniku, kjer mu še danes na vaškem pokopališču počivata oče in mati, z lepim epitafom hvaležnega sina svojih prednikom« (Delo/Znanost, 21. 8. 1996). Menda so povezavo med Machom in Dolenjsko vrsto let načrtno skrivali, saj je zaradi grobih kritik, ki jih je bil deležen v delih tovariša Lenina, veljal za črno ovco med znanstveniki socrealističnega sveta.

    Navezava Avguština Hallersteina na Slovenijo gotovo ni bila samo bežna. Rodil se je leta 1703 v Ljubljani in mladost preživel na družinskem Ravbarjevem gradu v Mengšu. Oče je bil visok uradnih takratne kranjske oblasti, mati pa baronica. Šolal se je na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in leta 1721 vstopil v jezuitski red. Po nadaljnjem šolanju po raznih evropskih mestih, se mu je leta 1735 izpolnila mladostna želja, da bi postal misijonar na Kitajskem.

    Kmalu po prihodu na daljni vzhod je postal član in nato predsednik kitajskega matematičnega tribunala, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu. Opravil je veliko astronomskih raziskav, dosti je tudi potoval in zbral podatke za kartiranje Mandžurije. Izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Proučeval je tamkajšnjo kulturo, filozofijo in verovanje. Zaradi velikega ugleda ter odličnega znanja kitajskega in portugalskega jezika je bil tudi uspešen diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru. Poleg zasebnih pisem (tudi sorodnikom na Kranjsko) in pisem redovnim jezuitskim skupnostim, je pošiljal strokovne sestavke londonski Kraljevi družbi, Cesarskemu astronomskemu observatoriju na Dunaju in akademiji v St. Peterburgu.

    Čeprav Avguština Hallersteina nihče ne prišteva med najpomembnejše mislece v zgodovini človeštva, je bil za Kitajce in Korejce zelo pomembna osebnost, saj jim je prinesel zadnje dosežke evropske znanosti in tehnologije. Skoraj tri desetletja je imel tudi najpomembnejšo znanstveno funkcijo med vsemi Evropejci na pekinškem dvoru, njegove meritve in opazovanja pa so objavljali najpomembnejši znanstveni časopisi v takratni Evropi.

    Južničeva knjiga o Avguštinu Hallersteinu predstavlja zelo natančen pregled življenja in dela velikega kitajskega astronoma. Napisana kot strokovna zgodovinska razprava, kjer je vsak podatek podrobno dokumentiran z virom in slikami. Zgodovinarjem bo takšna knjižica gotovo v veliko pomoč, povprečnega bralca, ki ga zanima predvsem zgodba o Hallersteinovi zanimivi življenjski poti, pa bo takšen strokoven in nič kaj lahkoten način pisanja morda manj pritegnil.



  44. 2003
    Stephen W. Hawking: KRATKA ZGODOVINA ČASA (Prenovljena in razširjena ob deseti obletnici), Knjižnica Sigma - 2003
    astro. literatura

  45. 2003
    Marijan Prosén: UKVARJANJE S SENCO
    Založba - DMFA, Presekova knjižnica 2003

    Kazalo
    * Predgovor
    * Namesto uvoda - prebijanje ledu
    * O senci, s kakršno se bomo ukvarjali
    * Določitev poldnevnice
    * Približna orientacija po senci
    * Dolžina opoldanske sence
    * Ocenitev kotne hitrosti vrtenja Zemlje po senci
    * Najdaljša senca
    * Enačba sence
    * Analema
    * Sončne ure
    * Senca in koledar
    * Zgodbi o uporabi sence
    * Rešitve vaj
    * Literatura


  46. 2003
    Stephen W. Hawking: ILUSTRIRANA KRATKA ZGODOVINA ČASA
    Prenovljena in razširjena izdaja
    Založba - DMFA, 2003

    Vsebina
    * Predgovor
    * Naša predstava o vesolju
    * Prostor in čas
    * Vesolje, ki se širi
    * Načelo nedoločenosti
    * Elementarni delci in naravne sile
    * Črne luknje
    * Črne luknje niso tako črne
    * Nastanek in usoda vesolja
    * Smer časa
    * Črvine in potovanje skozi čas
    * Poenotenje fizike
    * Sklep
    * Albert Einstein
    * Galileo Galilei
    * Isaac Newton
    * Besednjak
    * Zahvale
    * Stvarno in imensko kazalo


  47. 2004
    Stephen W. Hawking: VESOLJE V OREHOVI LUPINI
    (prevedla Mirjam Galičič) Založba - Učila, 2004


  48. 2004
    Marjan Prosen: Leksikon astronomije, Mladinska knjiga 2004

  49. 2004
    astro. literatura
    E=mc2 - življenjepis najslavnejše enačbe na svetu, Avtor: David Bodanis Kategorija: Fizika, Število strani: 262, Leto izdaje: 2004

  50. 2005
    Šolski astronomski atlas (org. Atlas de astronomia): Leksikon astronomije, iz spanščine prevedla dr. Mirjam Galičič, Tehniška založba Slovenije 2005

  51. 2005
    Pavla Ranzinger: PRESEKOVA ZVEZDNA KARTA 2000,0 Založba - DMFA, Presekova knjižnica 2005



  52. 2005
    Stephen W. Hawking: NA RAMENIH VELIKANOV
    (Zgodovinski mejniki v fiziki in astronomiji)
    (prevedel Dušan Dvorščak) Založba - Učila, 2005


  53. 2006
    Mark Emmerich - Sven Melchert
    ASTRONOMIJA Čudovito vesolje - Opazovanje planetov, zvezd in galaksij
    Prevod v slovenščino: Ludvik Jevšenak (v 50-ih letih 20. stol. je bil član Astronomskega krožka G. Šentvid)
    Astronomska literatura v slovenščini
    • Raziskovanje vesolja • Osonoje • Vesolje • Galaksije in prapok
    • Opazovanje neba • Astronomija kot konjiček •

    Knjiga je primerna za opazovalce neba (tudi začetnike), za teoretike in praktike, za vse t.i. tehnične tipe bralcev in celo za tiste, ki jih vesolje zanima zgolj iz radovednosti in nič več. Je primerno berilo za mlade in starejše. V Sloveniji že dolgo časa nismo dobili tako lepe in zanimive knjige o astronomiji, kakršna je ta. Vsak, ki ga astronomija veseli, lahko v tej, z odličnimi barvnimi fotografijami in zvezdnimi kartami bogato opremljeni knjigi, najde kaj uporabnega zase prof. Marijan Prosen

  54. 2007
    Stephen W. Hawking in Leonard Mlodinow: KRAJŠA ZGODOVINA ČASA
    (prevedla Urška Pajer) Založba - Učila, 2007


  55. 2007
    OZVEZDJA
    – odlična knjiga za pomoč pri astronomskih opazovanjih

    - knjiga je izšla 2007

    Povzeto po: http://www.uad.si/?q=node/720
    500 strani debela knjiga je vezana v trde platnice z barvno prednjo ilustracijo, drugače pa je tiskana v črno-belem tisku. Knjiga je avtorsko delo urednika revije Spika Bojana Kambiča, izdana v samozaložbi (izdaja tako kot Spiko CAMBIO d.o.o.), posvečena Srečku Lavbiču, lani preminulemu astronomu. Cena knjige je 42 evrov.
    Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvi del je uvrščenih nekaj poglavij o osnovah astronomije, opisu različnih vrst objektov in nekaterih zanimivosti. V prvi del knjige spada tudi kratko poglavje o binoklih in poglavje s praktičnimi napotki pred opazovanjem. Drugi del se posveča izključno opisu ozvezdij, objektov, kar je namen te knjige. Temu primerno je drugemu delu namenjenega več prostora. Na koncu knjige sta 12 strani dolga abecedno in stvarno kazalo, ki se mi zdita ena lepše in preglednejše urejenih, kar sem jih v podobnih knjigah videl.
    Knjiga se začne s kratkim opisom zgodovine daljnogledov. Sledi del, namenjen razlagi daljnogledov s tehničnega in astronomskega vidika, ki pa je bolj skromen a jedrnat. Avtor bi tej temi lahko posvetil malo več prostora, saj so mnoge stvari, ki bi jih rad amaterski astronom o binoklih rad vedel le omenjene.
    Sledi nekaj idej kako postaviti binokel na stojalo. Za tem pa pride poglavje o čiščenju optike. Tej temi bi morale vse knjige, kise dotaknejo opazovanj posvečati več pozornosti, na srečo so Kambičeva ozvezdja svetla izjema.
    Za tem pride na vrsto 26 strani, prepisanih iz priloge k Zvezdnemu atlasu, ki ga je izdal isti avtor pred šestimi leti. Dodano je le poglavje z začetniškimi napotki o prepoznavanju ozvezdij
    Sledeča poglavja opisujejo različna nebesna telesa. Tudi tu je besedilo povzeto iz priloge k Zvezdnemu altasu.
    Vmes so tudi poglavja, ki jih v Zvezdnem atlasu ne najdemo. Tako nekaj zvemo o barvi zvezd, življenju zvezd, H-R diagramu itd.
    Poglavje o katalogih, razdaljah v vesolju in podobnih zadevah je kot vedno zanimivo in seveda obvezen dodatek k taki knjigi.
    V poglavju z napotki o opazovanju je lepo razloženo vse kar mora začetnik in tudi kakšen bolj izkušen astronom vedeti. Tukaj najdemo tudi napotke, ki bodo koristili začetnikom in neizkušenim opazovalcem z binokli. Ti napotki kdaj lahko celo nadomestijo asistenco izkušenih opazovalcev, pri katerih se je po mojih izkušnjah najbolje učiti. Knjigi je v velik plus, da obdela tudi take stvari.
    Ostali del knjige je posvečen vsem ozvezdjem, vidnim na našem nebu. Ko listamo po knjigi, vidimo, da ni izpušena nobena malenkost. Tako najdemo v knjigi tudi opise ozvezdij kot so Kentaver, Feniks, Mikroskop, Zračna črpalka in podobni, ki komaj da pokukajo nad obzorje. V opisu ozvezdja je podan približen čas kulminacije, opis ozvezdja, skratka vse kar najdemo v sredici vsake Spike.
    Presenečenje pa pride, ko se začne del, posvečen objektom. Opisano je kako bomo objekt videli z binoklom, kaj lahko pričakujemo in česa ne bomo videli. Pri večini objektov je napisano tudi, kaj lahko pričakujemo v večjem binoklu ali teleskopu. Ali pa je zapisano kako velik teleskop rabimo da bomo videli kako podrobnost, ki je skrita pogledu skozi binokel. Opisi objektov so pogosto podkrepljeni s slikami, včasih tudi s takimi, da vidimo kako bo objekt izgledal v binoklu.
    Na začetku opisa vsakega ozvezdja je tudi zvezdna karta, ki pa je malo oskubljena. Karta je v formatu, ki ga poznamo iz Zvezdnega atlasa, vendar pa manjkajo zvezde 6. magnitude. Prav tako ni narisanih skoraj nič zvezd sosednjih ozvezdij.
    Za iskanje težjih objektov v knjigi najdemo tudi podrobnejše karte z zvezdami do 9.5 magnitude in vrisanimi potmi med zvezdami, ki nas od znane zvezde vodijo do objekta.
    Vsi objekti so ocenjeni s težavnostno stopnjo. To nam prikazuje slikica pajaca ob binoklu. Mogoče bi se tu bolje obnesel kak bolj klasičen način. Ko sem prebiral knjigo sem se moral kar naprej ozirati po legendi, kjer je vsaki slikici pripisana težavnost.
    Knjiga je prav zaradi obsežnosti opisa objektov v posamznih ozvezdij primerna za vse velikosti binoklov in tudi za opazovanje s teleskopom. Obsežno zastavljen projekt močno presega okvir 10 X 50 binokla.
    Edino kar bi pogrešal med opisi objektov je kakšna spremenljivka več. Seveda so opisane vse pomembnejše dvojne zvezde in spremenljivke, a opis kake težje spremenljivke bi prišel prav. Če knjiga že omenja Štefanov kvintet (sicer ne kot tarča za opazovanje z binoklom), bi lahko omenila tudi kako spremenljivko več.

    Zelo obsežno delo
    Primerno ne le za binokle ampak tudi za opazovalce s teleskopom
    Natančne iskalne karte
    Opisa kaj lahko pričakujemo in česa ne bomo videli
    Opisi objektov, ki iz naših krajev niso vidni, ji boste pa mogoče opazili na počitnicah v Turčiji.
    Primerno za popolne začetnike
    Trde platnice



  56. 2008
    Janez Strnad: MALA ZGODOVINA VESOLJA, Knjižnica Sigma - 2008
    astro. literatura
    Kazalo
    * Predgovor
    * Prazgodovina
    * Predzgodovina
    * Začetki kozmologije
    * Zgradba snovi
    * Sevanje in delci iz vesolja
    * Zvezde
    * Razvoj vesolja
    * Temna snov
    * Temna energija
    * Dodatek: Nobelove nagrade
    * Viri slik
    * Stvarno kazalo


  57. 2008
    GLEJ JIH, ZVEZDE! Najlepši prizori na nebu v letu 2008
    – Priročnik za opazovanje…



    GLEJ JIH, ZVEZDE! Najlepši prizori na nebu v letu 2008 – Priročnik za opazovanje…
    prinaša marsikatero presenečenje in veliko lepih trenutkov tudi tistim, ki niso astronomi in le občasno dvignejo pogled k nebu ter zasanjajo, da plavajo med planeti, velikimi ozvezdji in najsvetlejšimi zvezdami nebesnega svoda…
    Priročnik našteva najlepše astronomske pojave, ki jih lahko vidite s prostimi očmi ali z navadnim dvogledom. Opazujejo jih lahko celo tisti, ki niso nikoli mislili, da bodo mogli neposredno gledati Merkurja, Venero, Mars, Jupitra, Saturna…
    Leto 2008 bo v naših krajih nekaj posebnega z dvema luninima mrkoma, od katerih bo eden popoln, z delnim sončnim mrkom in z izrednim dogodkom, ko bo Luna zakrila Venero. Leto bo posebno tudi po tem, da nam o mraku in ponoči pripravlja skoraj šestdeset čudovitih srečanj planetov z našim naravnim satelitom. Vsako takšno srečanje prikazujejo ponazoritve, ki so skoraj tako dobre, kot da smo dogodek že fotografirali in opremljeno z nasveti, kako se pripraviti na opazovanje prizora v naravi.
    Priročnik na 140 straneh vsebuje več kot 180 kart, shem risb in barvnih fotografij. Prvo izdajo tega dela v slovenščini, ki je izšlo ob pomoči Francoskega kulturnega centra Charles Nodier v Ljubljani, poživljajo še imena nekaterih manj znanih zvezd in ozvezdij ter veliko internetnih naslovov (linkov), s katerimi se lahko npr. neposredno in brezplačno vključimo v umetne satelite, ki ta hip obkrožajo Zemljo.
    Res, šele ko boste vzeli priročnik v roke, boste videli, kako je nepogrešljiv za vsakega pravega ljubitelja neba in narave sploh.

    Ludvik Jevšenak,prof - bivši dijak Šentviške Gimnazije

    Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Žirje


  58. 2008
    Astronomija na Slovenskem



    Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12. - 21. stoletje).
    Didakta, 2008.
    Avtorja: Marijan Prosen, dr. Stanislav Južnič

    Avtorja sta v knjigi Astronomija na Slovenskem opisala tisočletno tradicijo astronomije na slovenskih tleh in delovanja naših astronomov v tujini. Marsikje sta zaorala ledino in izpostavila doslej neznana dejstva. Slovenska astronomija ima globoko in dolgo tradicijo. Zavest o njej ni le stvar zgodovinarjev, temveč predvsem in povsem prispevek k samozavesti kakega naroda.
    To, zares zelo obsežno in enkratno zgodovino slovenske astronomije, sta sestavljala nekaj let. Menita in upata, da sta opravila veliko delo. O tem seveda sodijo bralci. Prav zato sta knjigo napisala za najširši krog bralcev.

  59. 2008
    Hallerstein in astronomija


    Avtor: Marijan Prosen, 2008

    V knjigi je prikazano življenje in astronomsko delo znamenitega Slovenca, jezuita-patra Ferdinanda A. Hallerja pl. Hallersteina, ki je živel v 18. stoletju. Iz Mengša je odšel v širni svet. V Evropi se je najprej odlično izobrazil v astronomiji, matematiki in filozofiji. Nato je kot misijonar odšel na Kitajsko, kjer je postal predsednik astronomsko-matematičnega kolegija v Pekingu in vodja tamkajšnje jezuitske zvezdarne. Bil je neutruden opazovalec zvezd, planetov, satelitov, kometov, mrkov in drugih vesoljskih pojavov. O vsem tem je zapustil bogato tiskano besedo. Bil je še kartograf, kronist in celo diplomat. Sodeloval je pri izdelavi zemljevidov delov kitajskega cesarstva, velikega kitajskega zvezdnega kataloga in zvezdne karte. Kot znanstvenik in politik si je pridobil svetovno slavo, pri Kitajcih pa čast mandarina tretje stopnje. Hallersteina imamo za največjega kranjskega astronoma in enega najpomembnejših slovenskih umov preteklosti. Januarja 1999 so slovenski astronomi odkrili planetoid, ki je dobil številko 15071 in ga poimenovali Hallerstein. ZALOŽNIŠTVO JUTRO • OBČINA MENGEŠ

  60. 2008
    Vesolje - velika ilustrirana enciklopedija
    Mladinska knjiga 2008 - Ljubljana
    - prevod

    - o vesolju na več kot 500 straneh,
    - več kot 2000 fotografij,
    - zgodovina osvajanja vesolja,
    - vseh 88 ozvezdij, prikazanih na zemljevidih,
    - karte nočnega neba

  61. 2008
    J. V. Valvasor in astronomija
    Jutro 2008 - Ljubljana
    Avtor: Marijan Prosen




  62. 2008
    Fran Dominko v slovenski astronomiji
    Jutro 2008 - Ljubljana
    Avtor: Marijan Prosen


  63. 2009

    VELIKE OČI, ZAZRTE V NEBO (Eyes on the Skies)
    MLA2009, DVD - bojan.kambic[@]amis.net ali astro2009[@]fmf.uni-lj.si, 2009



  64. 2009
    Olben in astronomija
    Jutro 2009 - Ljubljana
    Avtor: Marijan Prosen


    Naslovnica Olbnovih Novih florijanskih efemerid. Efemeride so delo človeka - računarja. Gre za same matematične izračune, ki v končni obliki izpadejo kot mogočno astronomsko delo. Kanonik Olben ga je posvetil prečastitemu patru Franciscu, kanoniku in predstojniku v St. Florianu, in vsem častilcem matematike.
    Spodnji spremni tekst je zapisal prof. Marijan Prosen.
    Tako sem Olbnove Efemeride in nekaj knjig iz njegove osebne knjižnice imel v roki, jih videl z lastnimi očmi od blizu in jih občudoval. Potešil sem si silno radovednost. Vsega res ni bilo veliko, pa spet ne malo. Stvar je pač treba gledati s prestradanimi očmi.
     
    V tem letu naj bi se razvrstila številna predavanja, razstave in javna opazovanja, na katerih bodo ljudje lahko spoznali zvezdno nebo, pogledali skozi daljnoglede in opazovali zvezde, planete, galaksije in druge eksotične nebesne objekte ter tako začutili vso lepoto in veličastnost vesolja in tudi to, kako vznemirljivo ga je raziskovati.
     
    Temu mednarodnemu projektu se je minuli torek s slovesnostjo v Grand hotelu Union v Ljubljani, pod pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Türka, uradno pridružila tudi Slovenija. Marsikaj »astronomskega« se bo dogajalo. Tudi v Kranju in okolici. Organizirali bomo skupinska oziroma množična opazovanja zvezdnega neba z odprtega prostora, npr. na letališču na Zlatem polju, nekaj preprostih predavanj o prvem pogledu v globine vesolja, o slovenskih in gorenjskih astronomih. Med njimi posebej izstopa skoraj pozabljeni astronom, ki se je v 17. stoletju rodil v Kranju. Njegovo pomembnost smo odkrili in spoznali šele v zadnjih letih.
     
    Lani se mi je uresničila davna želja, da sem lahko obiskal avguštinski samostan v St. Florianu pri Linzu in si v bogati knjižnici tega samostana ogledal edino in v latinščini tiskano delo našega astronoma J. J. Olbna (1643–1725), Nove florijanske efemeride (Linz, 1704). Priti tja in nazaj (ok. 900 kilometrov) po deževni in nevihtni Avstriji v enem dnevu, ni mačji kašelj. Hčerka je vzela en dan dopusta in mi uresničila sen.
     
    Dolgo časa sem si prizadeval priti v to knjižnico. Šele s posredovanjem zunanjega ministrstva mi je to uspelo. Tako sem Olbnove Efemeride in nekaj knjig iz njegove osebne knjižnice imel v roki, jih videl z lastnimi očmi od blizu in jih občudoval. Potešil sem si silno radovednost. Vsega res ni bilo veliko, pa spet ne malo. Stvar je pač treba gledati s prestradanimi očmi.
     
    Janez Jakob Olben (Joanne(i)s Jacobus Olben) je bil v Kranju rojen 5. julija 1643 v premožnejši sitarski družini. Na Dunaju je dokončal študij teologije in bil leta 1668 posvečen v duhovnika. Prva tri leta je deloval kot farni vikar v mestu Laa, nato je trinajst let opravljal službo dvornega kaplana v mestu Passau. Končno je postal dekan v mestu Freistadt in župnik v Traiskirchnu.
     
    Da bi se lahko posvetil znanosti, posebno matematiki, o kateri je že prej veliko vedel, se je odpovedal duhovniški službi. Leta 1702 je vstopil v avguštinski samostan St. Florian pri Linzu (Zgornja Avstrija) in se nato zaobljubil za avguštinca. V samostanu je znanstveno deloval vse do svoje smrti 10. junija 1725.
     
    Olben naj bi izdal nekaj matematičnih spisov oziroma razprav (mislim pa, da je najbrž le napisal nekaj rokopisov iz matematike, kar se je porazgubilo in so jih najbrž pograbili njegovi »nasledniki« v samostanu) in njegovo edino v Linzu tiskano delo Nove florijanske efemeride (1704), kar hrani knjižnica v St. Florianu. Vendar pa tu, razen omenjenih efemerid, ni ohranjenega nobenega drugega njegovega spisa. Ohranjenih je le precej redkih ročno napisanih knjig drugih avtorjev, tudi krasnih inkunabul, iz za ta čas razmeroma bogate Olbnove osebne knjižnice.
     
    Pri bežnem pregledu omenjenih knjig, v katerih ima na določenih straneh ob stani pripisane lastne pripombe-komentarje, lahko ugotovimo, da je bil zelo študiozni tip, ukvarjal se je z geometrijo, fiziko, kemijo oz. alkimijo in drugimi mejnimi področji znanosti, kar je bilo tedaj povsem nekaj običajnega. Določene knjige verske in filozofske vsebine je zagotovo uporabljal v svoji prvotni cerkveni službi pri sestavljanju pridig in nabožnih govorov ter dajanju nasvetov vernikom.
     
    Z Olbnom smo obrnili veliko stran zgodovine slovenske astronomije. Njegovo imenitno delo Nove florijanske efemeride nosi močan astronomski naboj. Na dvanajstih velikih straneh je objavil osnovne podatke o dnevni svetlobi (t. j. čase vzhodov in zahodov Sonca ter trajanje dneva in noči ter mraka in zore za vse dni v letu), izračunane za zemljepisno širino in obzorje St. Floriana. Gre za enega kapitalnih del, ki ga je napisal kak Slovenec. Zato smo lahko upravičeno ponosni na učenega in sposobnega avtorja ter na njegov znameniti izdelek.
     
    Kdor je kdaj »peš«, t. j. s svinčnikom v roki na papirju pred seboj na mizi po formulah sestavljal efemeride, dobro ve, koliko truda je vloženega v takšno delo. Jaz to vem. Zato Olbnove Efemeride visoko cenim. Uvrščam jih v vrh slovenske astronomske znanosti, blizu Perlahovih, Hallersteinovih in Vegovih dosežkov v astronomiji.
     
    J. J. Olben je bil tudi zelo pomemben in spoštovan cerkveni dostojanstvenik. Že kot dekan in pozneje kot brat oziroma pater-kanonik v samostanu je bil v stalnem stiku z znamenitim Antonijem Carlonejem (1635–1708), glavnim arhitektom in vodilnim gradbenikom zgornje avstrijskih samostanov 17. stoletja, od tega tudi predelav notranjosti več cerkva ter gradnje in prenove samostana s cerkvijo v St. Florianu v letih 1686–1708.
     
    Če naj bi imeli Ljubljančani v zavesti svojega starega astronoma Jakoba Straussa, ki je pisal o mogočni repatici leta 1577, Mariborčani svojega slavnega humanista Andreja Perlaha, ki je že okoli 1520 med prvimi izdajal efemeride in almanahe, Mengšani svetovno znanega Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju dolga leta vodil pekinški cesarski astronomski observatorij, pa imamo od zdaj dalje tudi Kranjčani svojega Olbna, ki je napisal in izdal znamenite Efemeride.
     
    Upam si domnevati, da sem s tem prispevkom prebil nek led nezanimanja za naše pomembne učenjake, ki so posejani po svetu in se za njih zaradi svoje ozkosti ali praznosti premalo zanimamo in zato o njih malo ali pa nič ne vemo, in uspel oteti znamenitega kranjskega astronoma skorajšnji pozabi.


  65. Maj 2010


    Viljem Ogrinc, Ivan Tomec in Pavel Kunaver v slovenski astronomiji
    Jutro 2010, Ljubljana; jutro@siol.net ali Jutro, Črnuška 3, Ljubljana
    Avtorja: Boris Kham in Marijan Prosen
    Obseg: 48 strani, trda vezava
    Naklada: 300 izvodov
    Cena: 15 €

    V Jutrovi zbirki Svet naravoslovja, kjer izhajajo poljudne zgodovinske knjige o slovenskih znanstveniki, ki so dali pomemben prispevek tudi na področju astronomije, je zdaj izšla že deseta knjiga z naslovom: Viljem Ogrinc, Ivan Tomec in Pavel Kunaver v slovenski astronomiji. Knjiga se najprej dotakne začetka pisanja astronomskih vsebin v slovenščini, nato pa opiše življenje in astronomsko delo treh znamenitih Slovencev: Viljema Ogrinca (1845-1883), Ivana Tomca (1880-1950) in Pavla Kunaverja (1889-1988). Vsak je po svoje dal pomembni in značilni prispevek veliki zgradbi slovenske astronomije. Vsi so bili popularizatorji astronomije. V knjigi je posebno poudarjen Kunaverjev astronomski opus, ki je izjemen in enkraten v slovenskem prostoru. Sodnik Ogrinc je iz nemščine prevedel in nato priredil prvo v slovenščini napisano astronomsko knjigo. Davčni inšpektor Tomec je bil naš prvi stalni in sistematični opazovalec pojavov na Soncu. V opazovanjih Sonca ga je odlično nasledil P. Kunaver, pionir naše amaterske astronomije. S svojim velikim pedagoškim zanosom je na različne načine širil astronomijo med ljudi, s predavanji, knjigami in tudi z opazovanji na svojih številnih zvezdarnah, kjer je mladim in starim prikazoval nepozabne lepote zvezdnega neba. Obdobje 19. in 20. stoletja naše zgodovine astronomije še ni celovito raziskano. To še čaka zgodovinarja astronomije. Ta knjiga predstavlja droben prispevek tej zgodovini.

  66. jesen 2010



    Izšli sta dve novi knjigi iz svetovne zgodovine astronomije: slovenski prevod Galilejevega Dialoga o dveh glavnih sistemih sveta in Kopernikanski manifest Galilea Galileja.
    Dve odlični novi knjigi iz svetovne zgodovine astronomije na Slovenskem Pri Založbi ZRC, ZRC SAZU, v zbirki »Historia scientiae« (urednik Matjaž Vesel), je izšel knjižni komplet dveh novih knjig iz zgodovine astronomije, in sicer Galileo Galilei, Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemajskem in kopernikanskem (prevod Mojca Mihelič), 454 strani, mehka vezava, in Matjaž Vesel, Kopernikanski manifest Galilea Galileija – Geneza Dialoga o dveh glavnih sistemih sveta – Opombe in komentarji k Dialogu o dveh glavnih sistemih sveta, 191 strani, mehka vezava; oboje naklada 400 izvodov, Ljubljana 2009.
    Galilejeva odkritja so pri sodobnikih zagotovo zbujala splošno čudenje, še bolj pa zeleno zavist. To, kar preberemo v Dialogu, pa zagotovo vzbuja nenavaden občutek, ki sili k razmišljanju, o kakšnih vseh stvareh je Galileo Galilei (15.2.1564, Pisa–8.1.1642, Arcetri/ Firence) premišljeval in pisal že pred 400. leti in kako natančno jih je znal pojasniti. Vse beremo z velikim užitkom, le tisto o plimi in oseki malo manj, ker se je zmotil, sicer pa je genialen v jasnosti pripovedovanja in načinu tolmačenja stvari ter prepričljiv celo pri opisu plimovanja, čeprav ni imel prav.
    Veličastna knjiga, najpomembnejše Galileijevo astronomsko delo Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, zajema strokovno, matematično-fizikalno in filozofsko-naravoslovnoznanstveno razpravljanje o številnih astronomskih temah za potrditev kopernikanskega sistema, v bistvu pa gre za prikaz Galijeijevega sprejetja in kritičnega pogleda na slavno Kopernikovo odkritje heliocentrizma.
    Dialog je pisan v italijanskem jeziku, v toskanskem narečju. Začne se s predgovorom Presvetli veliki vojvoda (tj. Ferdinand II de Medici), kjer Galilei pove, da se njegovo delo vrti okoli del dveh genijev, ki po umu visoko prekašata druge ljudi, tj. Ptolemaja in Kopernika, in da delo posveča Njegovi visokosti, se Njegovi visokosti zahvaljuje za naklonjenost, da je to delo lahko napisal in za podporo. Nato sledi nekakšen uvod Uvidevnemu bralcu, kjer pojasni, da želi pokazati zbrana razglabljanja o kopernikanskem sistemu, starejša od rimske cenzure, in jih obravnavati kot matematično hipotezo z novimi razmišljanji ter prikazati kot boljšo od hipoteze o nepremičnosti Zemlje. Obravnaval bo tri glavne teme: poskuse na Zemlji, nebesne pojave, ki utrjujejo kopernikansko hipotezo ter plimo in oseko; vse zamisli oziroma razglabljanja pa da se najbolje pojasni v obliki dialoga, v katerem so udeleženi trije sogovorniki: plemenitaša in ostrega uma Sagredo in Salviati ter peripatetik Simplicij. (Op.: Sagredo in Salviati sta bili resnični osebi, s katerima je Galilei vodil številne razgovore, Simplicij pa je bil zadnji veliki grški filozof – komentator Aristotlovih del. Sagredo, pripadnik vplivne beneške rodbine, Galileijev zasebni študent, pomemben politični funkcionar, je predstavnik splošne javnosti, zastopnik zdrave pameti in razsodnik razprav med Salviatijem in Simplicijem, včasih tudi nevtralna stran. Salviati, firenški plemič in član dveh akademij, zastopa kopernikanska oziroma Galileijeva stališča. Simplicij, sicer poosebljen in zelo znan beneški peripatetik, katerega ime je zamolčano, pa zagovarja Aristotla in Ptolemaja. Srečujejo se štiri dni zapored v palači velecenjenega Sagreda v Benetkah. Pogovori so več kot zanimivi in duhoviti. Razpravljajo za lastni užitek. Vodilno besedo ima Salviati. Vseh mogočih razpravljanj je ogromno in vsi trije nastopajo s svojimi argumenti. Vsega tu ni mogoče prikazati. Zaradi zanimivosti in pomembnosti tej knjigi namenjamo nekoliko več prostora. Nekatere razlage sem zaradi večje razumljivosti poenostavil.
    • 1. dan. Pogovore začne Salviati z mislijo, ki udari kar v sredino stvari, Kopernik ima Zemljo za planetu podobno kroglo ... in kmalu pozneje: ... Ne Aristotel ne vi (tj. Simplicij) ne boste nikoli dokazali, da je Zemlja de facto v središču vesolja, ...vanj je prej umeščeno Sonce, ..., veliko laže bi se dalo ugotoviti, ali se Zemlja ... giblje.
    Razpravljajo o dimenzijah, prostorskih geometrijskih elementih (tvorih), gibanjih na splošno in planetnih, spremembah na nebu (nove, Sončeve pege, kometi), ki so ga imeli aristotlovci za nespremenljivega, o teleskopih, ki bolje povedo o stvareh na nebu kot prosto oko, o Luni (obla, temno telo, odbija sončno svetlobo, na njej so kotline, vzpetine, grebeni, ravnine, ...), ki je podobna Zemlji, o Luninih menah in Zemljinih menah (za opazovalca na Luni), pepelnati svetlobi kot odsev odbite Zemljine, o vodi (dežju) na Luni in celo o najrazličnejših drugih stvaritvah človeka, od katerih izum pisave dajejo na prvo mesto. Na koncu razprav tega dne ugotovijo majave temelje Aristotlovega nauka.
    • 2. dan. Razglabljajo, ali je Zemlja negibna ali gibljiva in če je gibljiva, kakšno bi lahko bilo njeno gibanje. V glavnem obravnavajo dnevno gibanje Zemlje (vrtenje). Salviati: ... boste videli, da Kopernik po ostroumnosti in predirnosti duha daleč prekaša Ptolemaja, saj je uvidel to, česar slednji ni videl, ...in nato navaja razloge za gibljivost Zemlje ob Simplicijevih nasprotnih ugovorih za negibnost. S tem v zvezi se ukvarjajo s težkimi telesi, padajočimi z vrha stolpa, navpično in poševno pognanimi projektili itn. Salviati: ... tisto, ki poganja Zemljo, mora biti podobno tistemu, ki poganja Mars, Jupiter, ... in poganja tudi zvezdno sfero, ... Ugotovijo prvo gibanje, tj., da se Zemlja vrti v nasprotni smeri navideznega gibanja zvezd, torej od zahoda proti vzhodu; in drugo gibanje, da se Zemlja giblje po krožnici, in sicer tudi od zahoda proti vzhodu, če je Sonce nepremično. Končna ugotovitev je, da se Zemlja vrti, negibna pa sta Sonce in zvezdna sfera.
    • 3. dan. Večinoma razpredajo o letnem gibanju Zemlje, tehtajo razloge v prid nasprotujočoh si strani, Aristotlove in Ptolemajeve na eni strani ter Aristarhove in Kopernikove na drugi. Kar veliko razpravljajo o novih zvezdah (ovržena je nespremenljivost neba!), posebno o tisti v Kasiopeji leta 1572 (bili pa sta še dve: leta 1600 in leta 1604), ki so ji redki astronomi (npr. Tycho, Maestlin, Hagek) pripisali pojav, ki se je zgodil v večji oddaljenosti od Lune. Salviati se jezi nad slabo izvedenimi meritvami in slabo izračunanimi rezultati glede določitve oddaljenosti te nove, ker so nekateri astronomi, da zadostijo aristotlovcem, pojav nove kar priredili kot sublunarni pojav. Nato se ukvarjajo z gibanjem planetov okrog Sonca. To Salviati utemeljuje z Marsom, Jupitrom in Saturnom, ki so zmeraj najbliže Zemlji, ko so v opoziciji s Soncem, in najdlje, kadar so z njim v konjunkciji, .... Venera in Mars pa se gibljeta okrog Sonca, ker se nikoli veliko ne oddaljita od njega, menjavanje Venerinih men tudi dokazuje, da se Venera giblje okrog Sonca, Luna pa se ne more ločiti od Zemlje in kroži okrog nje. ... Vse to dokazuje trditev, da se vsi planeti skupaj z Zemljo gibljejo okrog Sonca kot središča svojih kroženj, Luna pa z lastnim kroženjem okrog Zemlje, ki skupaj z Luno v enem letu obkroži Sonce. Veliko pomoč pri tem raziskovanju služi teleskop. Pojasnijo navidezne poti petih planetov in razpravljajo o pegah na Soncu, iz opazovanj katerih se ugotovi vrtenje Sonca (nebesna telesa niso večna in nespremenljiva). Glede zvezd pa ugotovijo, da so predaleč, da bi letno gibanje Zemlje, ki pri planetih povzroča tako velike spremembe, pri njih bilo zaznavno, torej ni zaznavne paralakse zvezd. Ko bi opazili paralakso zvezd, bi razblinili dvom o gibanju Zemlje, a tudi če je ne bi, to ne ovrže gibanja, saj je zvezda lahko neizmerno daleč in je to krivo, da ne moremo opaziti teh neznatnih pojavov, ki jih ni še nihče iskal vsaj s tako natančnostjo, kot je bila potrebna za take neznatne podrobnosti in jo je težko doseči zaradi pomanjkljivih astronomskih inštrumentov, napak pri opazovanju itn. V zvezi z letnim gibanjem Zemlje se pogovarjajo tudi o menjavanju letnih časov, višanju in nižanju opoldanskega višinskega kota Sonca, neenakosti trajanja dni in noči itn. Na koncu se lotijo še Zemlje kot magneta in zvejo številne pojave in lastnosti pri magnetu. Končna ugotovitev je, da letno gibanje Zemlje poteka po ekliptiki, dnevno pa okrog osi skozi središče Zemlje, vrtilna os je nagnjena k ekliptični ravnini in ta naklon se ohranja tako, da ostaja os zmeraj vzporedna sama s seboj.
    • 4. dan. Razpravljajo o plimovanju morskih voda, kjer so opazne tri periode: dnevna, ko voda v nekaj (okoli 6) urah narašča in upada; mesečna, katere vzrok je gibanje Lune in se spreminja le obsežnost dnevnega pojava, da pride do znatne razlike ob ščipu in mlaju ter prvem in zadnjem krajcu; letna, ki kaže odvisnost od Sonca, povzroča pa samo spremembe v dnevnih gibanjih tako, da imajo ob Sončevih obratih drugačno obsežnost kot ob enakonočjih. Salviati oziroma Galilei pravi: Gibanje Zemlje je naravni vzrok plimovanja. Iz kombinacije letnega in dnevnega gibanja Zemlje nastane neenakomerno gibanje zemeljskih delov – najmočnejši vzrok plimovanja in nadalje: ... Preseneča Kepler, saj je kljub svobodnemu in bistremu umu ... nazadnje naklonil uho in soglasje Lunini oblasti nad vodo. ... Sonce in Luna nimata z vodo nič opraviti. ... (To pa ni res; glavni vzrok je prav Luna in nato Sonce, kar je veliki Galilei spregledal oz. ni znal pravilno razložiti.)
    Na koncu je rečeno: Razpravljanje v teh štirih dneh je dalo pomembne potrditve v prid kopernikanskega sistema, tri zelo prepričljive: prva, izpeljana iz naprednega in obratnega gibanja planetov in njihovega približevanja Zemlji in oddaljevanja od nje; druga, iz vrtenja Sonca in opažanj njegovih peg in tretja, iz morskega plimovanja (to je na žalost pojasnjeno narobe). Sam bi dejal, da je v Dialogu najti še veliko več drugih reči, med njimi dokazov v prid kopernikanskemu sistemu, predvsem pa izvirnih misli o določenih pojavih v vesolju in načinu njihovega pojasnjevanja.

    Odlična je tudi knjiga Kopernikanski manifest Galilea Galileija izpod peresa Matjaža Vesela. Čudovito se povezuje z Galileijevim Dialogom in ga vsestransko tudi dopolnjuje. Pripoveduje o številnih Galileijevih blestečih teleskopskih nebesnih odkritjih, njegovem velikem prizadevanju za pripoznanje heliocentričnega sistema (navedba številnih pisem, pisnih izjav in njih komentar) in seveda sintetično nakazuje celoten potek nastajanja imenitnega dela Dialog, ki ga je kot »sistem sveta« Galilei zasnoval že davno (ok. 1600), javno napovedal, šele po dolgih letih nenehnega razmišljanja, kako bi ga podal, nato napisal in na koncu s številnimi zapleti le izdal, kar pa mu je pozneje prineslo toliko zla. V knjigi nato sledijo številne s slikami opremljene opombe in bogati komentarji k Dialogu, kar napravi Galileijevo delo še bolj razumljivo in prijazno.
    Dialog je izšel februarja 1632, 22. junija 1633 pa je v rimski cerkvi Galilei že klečal in poslušal obtožnico, ki ga je obtoževala hudega heretičnega dejanja in prebral podpisani uradni preklic za svoje kopernikansko krivoverje. Prav Dialog, v katerem je zagovarjal, da je Sonce središče vesolja in nepremično in da Zemlja ni središče in da se giblje, je bil najmočnejši dokaz krivoverstva, ki je bilo v nasprotju z uradnim mnenjem cerkvene oblasti (s Svetim pismom). Galilei je želel svoje nasprotnike utišati z dokazi, a se je moral ponižati in javno odreči svojim nazorom. Dialog so prepovedali. Življenjsko delo ga je skoraj pokopalo. Kepler (1571–1630), Galileiju eden najbližjih takratnih učenjakov po duhu razmišljanja je brez zadržka sprejel Kopernikov heliocentrični sistem. Galilei je bil prepričan kopernikanec že v 90. letih 16. stoletja. To priča njegovo pismo iz leta 1597 Keplerju: ''… jaz jih (namreč argumente v prid heliocentričnemu sistemu; op. M. Pr.) doslej nisem upal objaviti iz bojazni, da ne doživim podobne usode, kot je doletela našega Kopernika, ki si sicer zasluži nesmrtno slavo … Jaz bi že nastopil s svojimi razmišljanji, če bi bilo več takšnih ljudi, kot ste Vi; ker pa ni tako, si ne upam dotakniti navedene teme.''
    Kepler približno tako odgovarja: '' Ne omahuj, Galilei, kar začni. Jaz se že ne motim in med vidnimi evropskimi matematiki jih je veliko takih, ki si želijo opredeliti za naju ''. Galilei je menil, da v vesolju prevladujejo oziroma da so samo enakomerna krožna gibanja. Ni zaupal niti v eliptični tir, ki ga je pri Marsu z računi takrat odkril Kepler, niti v neenakomerno gibanje planetov na njihovih poteh tako, da ni priznaval niti prvega niti drugega Keplerjevega zakona.
    Kepler pa je bil prvi, ki je obravnaval medsebojno privlačnost vesoljskih teles in jo povezoval z gibanjem. Izrekel je celo domnevo, da privlačnost pojema z razdaljo, kar je sicer napačno (pojema s kvadratom razdalje). Plimovanje na Zemlji je pojasnjeval z Lunino privlačnostjo. Vse to je bilo nesprejemljivo za Galileija, ki je imel odklonilno mnenje glede delovanja sile na daljavo. To se je posebno nanašalo na plimo in oseko, ki ju je Galilei postavljal kot pomemben oziroma glavni dokaz za dnevno in letno gibanje Zemlje. Kepler je glede plimovanja imel prav. Dejanski dokazi so ''prišli'' pozneje. Knjigi sta odlično branje. Smotrno sta urejeni, terminologija je v redu, prevod vzoren, opombe in komentarji so perfektni, tekst izpiljen, lepa in čista slovenščina. Marsikaj novega sem izvedel in z veseljem sprejel. Čestitke avtorjema, da sta uspela tako zahtevno vsebino pripraviti v slovenščini, založbi pa, da je v svoj program izbrala knjigo tako temeljnega intelektualnega pomena.
    V zbirki »Historia scientiae« je izšlo do zdaj že pet prevodov temeljnih del svetovno pomembnih učenjakov: Descartes, Kompendij o glasbi; Kopernik, O revolucijah nebesnih sfer; Aristotel O nebu; Koyr , Znanstvena revolucija in Galileo Galilei, Nebeške novice. Zdaj se tem krasnim knjigam pridružuje še zelo skrbno pripravljen knjižni komplet, ki obsega odličen prevod Galijeijevega dela Dialog o dveh glavnih sistemih sveta in vzorno Veselovo knjigo Kopernikanski manifest Galilea Galileija z izčrpnimi opombami in tehtnimi komentarji k Dialogu.
    Zanimivo je, da sta obe zgodovinsko pomembni knjigi, kakor naročeni, izšli v Mednarodnem letu astronomije 2009, kar je vsekakor lep slovenski prispevek svetovni zakladnici astronomije.
    Marijan Prosen .


  67. November 2010

    Prof. Marijan Prosen, bibliografija 1960 - 2010 (PDF)

    prof. Marijan Prosen
    Jeseni 2005 na razstavi svojih del
    v Šenčurju.
    prof. Marijan Prosen
    Maja, Stana in Majo
    – poleti 2005.

    V dogovoru s prof. Zorkom Vičarjem pošiljam na spletno stran Gimnazije Šentvid mojo bibliografijo 1960-2010. V njej so v glavnem zbrane knjige in članki, ki sem jih v zadnjih 50. letih napisal sam ali pa v sodelovanju z drugimi. Na splošno gre za popularizacijo astronomije.
    Marsikdo želi prebrati kakšno zanimivost pa tudi kakšno strokovno in znanstveno temo iz astronomije. Danes jo lahko najdemo na Internetu. Vselej se je treba prepričati, če je zanesljiva. Precej astronomskih zanimivosti in strokovnih reči lahko najdete tudi med mojimi prispevki. So zanesljivi.
    V bibliografiji so navedeni članki, ki obravnavajo določeno astronomsko vsebino, ter kje jih najdemo in kdaj so bili objavljeni, tj. naslov članka - ime revije - številka in stran - letnica. Članke lahko preberete in si ustvarite svoje mnenje, lahko pa jih tudi koristno uporabite pri svojem delu: pri pouku, obšolskih dejavnostih, krožkih, referatih, seminarskih nalogah, opazovanjih itn., kar je tudi glavni namen bibliografije.

    Marijan Prosen

    Kranj, konec novembra 2010


  68. 2010
    ZAKAJ JE URAN PREKUCNJEN?

    Avtor: Fred Watson
    Prevod: Seta Oblak
    Knjižnica Sigma (DMFA–založništvo)

    ZAKAJ JE URAN PREKUCNJEN?
    (WHY IS URANUS UPSIDE DOWN AND other questions about the Universe)
    K A Z A L O
    ------
    O avtorju
    Radioastronomija: Novice iz preostalega vesolja
    Zvezdogledi: Astronomija, teleskopi in observatoriji
    Teče kot ura: Mehanizmi planeta Zemlja
    Tanka lupina ozračja: Svetloba in atmosfera
    Vesoljski potniki: Človeštvo se loteva zadnjih meja
    Nič več snov za bajke: Zemljina glavna spremljevalka
    Več kot samo osem planetov: Novi Sončev sistem
    Nor na zvezde: Naša Galaksija od znotraj
    V širjave vesolja: Domena galaksij
    Zmogljiva astronomija: Kozmologija in osnovna fizika
    Kozmični utrinki: Nekaj zares zanimivih vprašanj
    * Nadaljnje branje
    * Zahvale
    * Stvarno kazalo

    --------------------------

    Predstavitev
    Fred Watson, vodilni astronom na Anglo-avstralskem observatoriju (AAO), je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodil kontaktno oddajo z astronomsko tematiko na avstralskem radiu ABC. Knjižica je nastala na podlagi vprašanj, ki so jih desetletje postavljali poslušalci Fredove oddaje.
    Predstavljenih je 144 vprašanj in odgovorov, ki pokrivajo različna področja, kot so naravni pojavi, astronomska oprema, delo astronomov, vesoljski poleti, vesoljski teleskopi, teoretične osnove astronomije ... Na začetku vsakega poglavja je krajši uvod, v katerem avtor predstavi novo temo in tako bralcu olajša razumevanje vprašanj in odgovorov. Začetna poglavja se tičejo same Zemlje in naravnih pojavov, ki smo jim priča v vsakdanjem življenju. Avtor nadaljuje z našim Osončjem, kjer med drugim pojasni, zakaj je Pluton izgubil status planeta, in seveda, zakaj je Uran „prekucnjen“. V naslednjih poglavjih se seli skozi Galaksijo, pojasni, zakaj zvezde svetijo, kako nastanejo, kako končajo svoje življenje, in ob tej priložnosti predstavi supernove, pulzarje, nevtronske zvezde in črne luknje. V zadnjem poglavju o kozmologiji avtorj med drugim pojasni Hubblov zakon, zaradi katerega je Albert Einstein vrgel kozmološko konstanto iz svojih enačb. Predstavi tudi rezultate opazovanj prasevanja in razloge, zakaj so astronomi danes mnenja, da v vesolju prevladujeta temna energija in temna snov, in ne pozabi omeniti, da danes še vedno ne vemo, kaj sta ti dve temni zadevi.
    Besedilo je pisano na poljudnem nivoju in je razumljivo širšemu krogu bralcev, saj je avtorjev cilj približati astronomijo prav tistim, ki se z astronomijo ne ukvarjajo. Poleg strokovnih tem se v avtor dotakne tudi vprašanja, kakšne koristi sploh imata posameznik in pravzaprav vse človeštvo od astronomije, zato besedilo priporočamo vsem, ki jih astronomija in z njo povezane teme zanimajo vsaj toliko, da se jim občasno porodi kakšno vprašanje, na katero ne poznajo odgovora.



  69. 2011
    Prvi zapis slovenskih astronomskih izrazov že leta 1711

    Avtor: Marijan Prosen, 2011 (Spika)

    Prvi zapis slovenskih astronomskih izrazov že leta 1711
    Dolgo časa smo mislili, da je spis O repatici, ki ga je objavil Valentin Vodnik v Lublanskih novicah 2 (1798), prvi astronomski zapis v slovenščini. Raziskave pa so pokazale, da je že leta 1711 kapucin, pater Hipolit Novomeški (s pravim imenom Adam Gaiger, 1667 Novo mesto–1722 Kamnik) zapisal prve slovenske astronomske izraze. Hipolit je napisal trojezični slovar Dictionarium trilingue v dveh delih (latinsko-nemško-slovenski in nemško-slovensko-latinski). Slovarju je med drugim priložil še svoj prevod prve otroške ilustrirane knjige oziroma enciklopedije Orbis pictus (Svet v slikah), ki je v nemško-latinski verziji izšla leta 1658 in jo je napisal Jan Amos Komensky (1592–1670). V prevedenem Orbisu pictusu so v poglavju o nebesnih telesih na treh straneh objavljeni najprej latinski in nemški astronomski pojmi, nato pa po Hipolitovem prevodu še njihovi ustrezni slovenski izrazi. Slovar in prevod Orbisa pictusa sta na žalost ostala v rokopisu, nista prišla v javnost, razen leta 1711 natisnjene in do zdaj ohranjene naslovnice slovarja (glej sliko). V Orbisu Pictusu najdemo precej slovenskih izrazov za astronomske pojme. Naštejmo jih le nekaj: ''nebeshka kugla'' – izraz za nebesno kroglo, ''planetov stališča'' – izraz za aspekte planetov, ''te lune podobe'' – izraz za Lunine mene, ''marknenie sonca inu lune'' – izraz za mrk Sonca in Lune. Prevod enciklopedije Orbis pictus je torej del rokopisa Hipolitovega slovarja Dictionarium trilingue. Skenirani Hipolitov slovar lahko poiščemo na digitalni knjižnici Slovenije, na dlib.si, Orbis pictus najdemo na straneh 1077–1145, astronomijo v njem pa na straneh 1121–1123.
    Naslovnica Hipolitovega slovarja Dictionarium trilingue (1711), kjer so sistematično zapisani prvi slovenski astronomski izrazi. Vir: dlib.si.
    Za zdaj menimo, da naj bi bil to prvi dokumentiran in urejen tekst (zapis) slovenskih astronomskih izrazov. Vsekakor pa Vodnikov spis v Lublanskih novicah še nadalje ostaja prvi poljudni astronomski članek, napisan v slovenščini.
    Marijan Prosen


  70. 2011
    VELIKI NAČRT

    Avtor: Stephen Hawking in Leonard Mlodinow
    Prevod: Janez Strnad
    Knjižnica Sigma (DMFA–založništvo)

    VELIKI NAČRT, Novi odgovori na zadnja vprašanja o življenju
    (The Grand Design)
    K A Z A L O
    ------
    Skrivnost bivanja
    Vladavina zakona
    Kaj je realnost?
    Alternativa zgodovine
    Teorija vsega
    Izberimo naše vesolje
    Navidezni čudež
    Veliki načrt
    Slovarček
    Zahvale
    Stvarno kazalo
    --------------------------

    Predstavitev
    Kdaj se je začelo vesolje in kako? Zakaj smo tukaj? Zakaj je tukaj nekaj in ne nič? Kakšna je narava realnosti? Zakaj so zakoni narave tako tanko uglašeni, da dovoljujejo obstoj bitij, kakršna smo mi? Končno, ali dozdevni "veliki načrt" našega vesolja govori za dobrohotnega stvarnika, ki je spravil stvari v gibanje? Ali naravoslovje ponuja drugačno razlago? Najbolj temeljna vprašanja o začetku vesolja in življenja samega, ki so nekdaj bila področje filozofije, zdaj sodijo v področje, na katerem se srečujejo naravoslovci, filozofi in teologi – čeprav samo zato, da bi se ne strinjali. "Veliki načrt" predstavlja najnovejše naravoslovno razmišljanje o ugankah vesolja v jeziku, ki je značilno sijajen in preprost.
    "Veliki načrt" pojasni zadnje misli o modelno odvisnem realizmu (zamisli, da ne obstaja samo ena različica realnosti) in o pojmu realnosti mnogoterega vesolja, v katerem je mnogo vesolj. Tukaj najdemo zamisli o teoriji kozmologije od zgoraj navzdol (zamisel, da ne obstaja ena sama zgodovina vesolja, ampak vse mogoče). Zaključi se s končno oceno teorije M in razpravlja o tem, ali je to poenotena teorija, ki jo je Einstein iskal vse življenje.
    To je po desetih letih prvo veliko delo enega od največjih svetovnih mislecev. Jedrnat vodič, drzen in razkošno opremljen s slikami, spreminja naše razumevanje in ogroža nekatere od najbolj varovanih sistemov verovanja. To je "Veliki načrt", knjiga, ki bo poučila – in izzvala – kot nobena druga.



  71. 2011
    TEORIJA GRAVITACIJE

    Avtor: dr. Andrej Čadež, 2011 DMFA–založništvo


    TEORIJA GRAVITACIJE
    K A Z A L O
    Uvod
    ------
    Newtonov zakon gibanja in njegove simetrije
    Galilejeve in Lorentzove transformacije
    Specialna relativnost
    Sile
    Usmeritvena invariantnost gravitacijske teorije
    Enačbe gravitacijskega polja in napetostni tenzor
    Ilustracije
    Gibanje planeta okrof Sonca
    Givanje svetlobe v gravitacijskem polju Sonca
    Orodja geometrije v n-razsežnih prostorih
    Einsteinove enačbe in foliacija prostor-časa
    Gravitacijsko polje statične sferno simetrične masne porazdelitve
    Schwarzschildova črna luknja
    Seznam pulzarjev v dvojnih sistemih
    * Literatura
    * Učbeniki
    * Stvarno kazalo
    --------------------------

    O knjigi
    Einsteinova splošna teorija relativnosti je klasična teorija gravitacijskega polja. V javnosti je znana predvsem po napovedih, ki drastično spreminjajo dolgo časa ustaljene predstave o fizikalnem svetu, kot so napovedi črnih lukenj v prostoru in gravitacijski valovi. Še do nedavnega so bile te napovedi predvsem predmet raznih znanstveno-fantastičnih špekulacij, ki niso imele eksperimentalne osnove. Pravilnost te teorije so potrjevali trije ali štirje klasični testi, izvedeni v Sončevem sistemu, kjer je gravitacija v njej lastnih enotah izjemno šibka in se temu primerno tudi pojavi, ki jih napoveduje Einsteinova teorija, le zelo malo razlikujejo od napovedi preprostejče Newtonove teorije gravitacije. Po avtorjevem mnenju je tako popularno predstavljanje sodobne teorije gravitacije neupravičeno. Lepota in pomen Einsteinove teorije gravitacije ni v eksotičnih pojavih ali v točnih napovedih komaj opaznih pojavov v Sončevem sistemu, ampak v njeni eleganci in v vplivu, ki ga je imela in še ima za razumevanje osnov fizikalnega razumevanja prostora in časa. Fizikalna slika in metode te teorije so spremenile celotno sodobno teoretično fiziko. Vse teorije polja, tako klasične kot kvantne, morajo ustrezati tistim načelom, ki so prvič jasno postavljena v splošni relativnostni teoriji.

    TO JE PRVI TAK PREGLED GRAVITACIJE V SLOVENŠČINI !!!






  72. Založbi: SIGMA in UČILA (različna leta)
    SIG75 KRATKA ZGODOVINA ČASA,
    SIG52 BERILO H KRATKI ZGODOVINI ČASA STEPHENA HAWKINGA
    SIG54 ČRNE LUKNJE IN OTROŠKA VESOLJA ter drugi eseji
    DMFA04 ILUSTRIRANA KRATKA ZGODOVINA ČASA
    UČI01 VESOLJE V OREHOVI LUPINI
    UČI
    04 VESOLJE V OREHOVI LUPINI UČI05 NA RAMENIH VELIKANOV, Zgodovinski mejniki v fiziki in astronomiji

  73. Ranzinger, Dintinjana, Mikuž NAŠE NEBO "LETO", Astronomske efemeride



    ASTRONOMSKA OPAZOVANJA Kako v astronomiji s preprostimi napravami opazujemo in merimo (Presek)
    Založba - DMFA


    DO NEWTONOVIH ZAKONOV Ob tristoletnici Principov (Presek)
    Založba - DMFA


    EUREKA!
    Fizika delcev, snovi in vesolja
    Roger J. Blin - Stoyle
    Založba - DMFA

  74. Revije (neastronomske), ki občasno pišejo o astronomiji:
    Življenje in tehnika
    Obzornik za matematiko in fiziko
    Presek
    Gea
    Proteus








    Astronomske vsebine na SPLETU.





  75. Mednarodno leto astronomije 2009 (MLA2009)
    - vesolje je nad tabo, odkrij ga
  76. International Year of Astronomy 2009 (IYA2009) - The aim of the Year is to stimulate worldwide interest, especially among young people, in astronomy and science under the central theme "The Universe, Yours to Discover".
  77. http://www.fiz.uni-lj.si/astro/astronomija/zapiski.html
  78. http://www.fiz.uni-lj.si/astro/learn.html
  79. http://www.kvarkadabra.net/index.php?topic=astronomija
  80. http://lizika.pfmb.uni-mb.si/observatorij/
  81. http://www2.arnes.si/~svinta/povsnar.htm
  82. http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zveka98.html
  83. http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zgo_ast2.html
  84. http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/ast_pog.html
  85. http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aclanki.html
  86. http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/animacije/astro.htm
  87. http://www.fiz.uni-lj.si/~prsa/astro/seminarji/astronomska_noc.doc
  88. http://fizika.uni-mb.si/urniki_datoteke/diplome/opazovanje_nocnega_neba.pdf
  89. - nekaj vaj iz praktične astronomije http://www.pef.uni-lj.si/gorani/terenske.html
  90. http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/archivepix.html
  91. Nekateri podatki o planetih, razdalje, masa ...
  92. Vnesi velikost Sonca in izračunaj ostale dimenzije in razdalje (javakalkulator).
  93. http://www.zrsss.si/maja/razisdej/naloge/rac/seko/teleskop/teleskop.htm




    Astronomske vsebine na SPLETU v tujih jezikih.



  94. Pregled zvezd in okolice, tudi karte
  95. Vesolje v učilnici
  96. A TEACHER'S GUIDE TO THE UNIVERSE.



  • Seznam slovenskih astronomov, wikipedia

    Zorko Vičar

    Nazaj na domačo stran.