Fizikalni podatki
)
Luna in SonceLuna ima glede na Zemljo večjo maso kotkaterikoli satelit drugih planetov. Zato bi pravzaprav sistem Zemlja - Luna lahko obravnavali kot dvojni planet. Ponavadi govorimo, da se Zemlja giblje po eliptični poti okoli Sonca. Dejansko to velja za skupno težišče sistema Zemlja - Luna, ki je na 
razdalje med obema. To pomeni, da je skupno težišče okoli 1600 km pod površjem Zemlje.
radij Lune: Luna nima lastne svetlobe, ampak le odbija svetlobo. Najbolj izrazit je odboj Sončeve svetlobe z Luninega površja. Zato je pravokotnica na zveznico med obema luninima rogovoma vedno v smeri Sonca. V izjemnih primerih vidimo tudi tisti del Lune, ki ga osvetljuje Zemlja. To je mogoče le ob začetku prvega krajca in proti koncu zadnjega krajca, ko Luna odbija le malo sončne svetlobe.
Lunino površje je izpostavljeno velikim temperaturnim spremembam. Lunin dan je dolg okoli 15 zemeljskih dni in v tem času se površje segreje preko vrelišča vode. Medtem ko se v enako dolgi lunini noči površje ohladi vse do -150°C. Zaradi majhne gravitacije in visokih dnevnih
temperatur Luna ni mogla obdržati svoje atmosfere.
Računsko se da pokazati, da če imajo molekule plina v atmosferi planeta ali lune 1/3 ubežne hitrosti, jih polovica pobegne s planeta v nekaj tednih. Če imajo molekule plina povprečno hitrost, ki je 1/4 ubežne hitrosti, potem čas, v katerem planet izgubi polovico svoje atmosfere, naraste na nekaj tisoč let. Pri 1/5 ubežne hitrosti, čas naraste na stotine milijonov let. To je razlog zakaj v Zemljini atmosferi ni vodika. Na Luni pa ni nobene
atmosfere. Dnevne temperature na Luni so tako visoke, da bi molekule kisika
in< dušika imele hitrost, ki je le slaba tretjina
Lunine ubežne hitrosti, tako da je v nekaj milijardah let Luna ostala brez
atmosfere.
Reliefne značilnosti luninega površja so:
gore, gorski grebeni, velike ravnine — morja in kraterji. Večina kraterjev
je nastala po padcih meteoritov na Luno nekateri pa so posledica
izbruhov luninih vulkanov.
Luna in Sonce Cilj vaje je ugotavljanje značilnosti in posebnosti v gibanju Lune. Ko opazuješ Luno, si skiciraj, kolikšen del njene površine je osvetljen. Na drugi skici pa približno določi, kje je Sonce glede na Luno. Kolikšen je kot med smerjo proti Luni in smerjo proti Soncu, ko vidimo
na nebu prvi krajec?
delovni list za vajo Luna in
Sonce
Navidezno gibanje Lune med zvezdami Pri risanju lege Lune na nebu med zvezdami si pomagaj
z zvezdno karto.
Opazuj Luno dvakrat v isti noči v razmaku nekaj ur in obakrat natančno nariši njeno lego med zvezdami. Kaj opaziš? V kolikšnem času torej pride Luna na isto mesto med zvezde? Kolikšen pa je čas med enakima menama Lune? Prvi čas se imenuje siderski obhodni čas Lune, drugi pa sinodski obhodničas Lune. Kdaj bo torej Luna vzšla čez štiri dni, če danes vzide ob 22.25? Luna vzhaja Opazuj Luno ob vzhodu ali zahodu in izmeri čas, ki ga Luna porabi, da vzide ali zaide. Ali je ta čas vsak dan enak? Približen čas vzhoda ali zahoda poiščiv
astronomskih efemeridah.
)
Lunino površje, kot ga vidimo s prostimi očmi V tej preprosti vaji, ki pa zahteva precej potrpljenja in risarske spretnosti, boš narisal karto Lune, kakor jo vidiš s prostim očesom. Ker moraš videti, kaj je na papirju, Luna pa je vidna običajno ponoči, uporabljaj svetilko, ki daje rdečo svetlobo. Bela svetloba bi te med risanjem zaslepila in na Luni ne bi opazil vseh podrobnosti. Najprej nariši krog, ki bo na risbi predstavljal celo Luno. Krog ti bo v pomoč in orientacijo, ko boš začel risati najbolj grobe strukture Luninega površja. Nato le-te dopolnjuj do vseh podrobnosti, ki so še vidne s prostimi očmi. Če boš risal vsak večer, boš s svojimi
risbami zabeležil, kako se od noči do noči spreminja velikost osvetljenega
dela Lune.
delovni list za vajo Lunino
površje, kot ga vidimo s prostimi očmi
Lunino površje, kot ga vidimo skozi teleskop Drugo karto Lune nariši s pomočjo daljnogleda. Ker že z manjšim daljnogledom na Luni opazimo neverjetno veliko podrobnosti, se sprva osredotoči na najočitnejše (morja, večji kraterji, izrazite površinsketvorbe...), šele nato karto Lune izboljšuj z manjšimi detajli. Osnova ti naj bo karta Lune, ki si jo narisal, ko si jo opazoval s prostimi očmi. Lahko pa uporabiš že pripravljeno karto. Posebno pazljivo nariši podrobnosti ob
terminatorju (črti, ki loči osvetljeni in temni del Lune). Dokončano karto
primerjaj s karto iz atlasa ali druge astronomske literature in jo dopolni
z imeni tvorb, ki jih najdeš v literaturi. Tako boš tudi preveril
kvaliteto svojega izdelka. Svoje karte naknadno ne izboljšuj ali popravljaj!
VPRAŠANJA: b) s teleskopom?
Ali poznaš vsaj 15 površinskih tvorb na Luni in njihova imena? Bi jih znal vrisati na skico Lune? |
)
)
)
)
