GEOGRAFSKO DRUŠTVO GORENJSKE

V  letu  1984 so iz dotedanjega  Geografskega društva Slovenije ( GDS) izšla  samostojna geografska društva v Ljubljani, na Gorenjskem, Primorskem in v Mariboru. Njihova krovna organizacija je postala novoustanovljena ZGDS.

Geografsko društvo Gorenjske je bilo že predtem med najbolj aktivnimi odbori GDS, vodila pa sta ga Nevenka Cigler  in Franc Pisanec. Najbolj dejavna v društvu je bila sekcija za šolsko geografijo, ki jo je vodil mag. Slavko Brinovec, tudi eden od ustanovnih članov GDG.

Sicer so gorenjski geografi že leta 1981 uspešno pripravili   zborovanje Geografskega društva Slovenije, ki je bilo   na Bledu.

Geografsko društvo Gorenjske je bilo ustanovljeno 26. 1. 1984, njegovi ustanovni člani pa so   bili Franc Pisanec iz OŠ Cvetko Golar Škofja Loka, mag. Slavko Brinovec in Marjan Veber iz Gimnazije Kranj, Mara Črnilec iz OŠ France Prešeren Kranj, Nevenka Cigler iz ZŠŠ Kranj,   Milan Ahačič iz Ekonomske šole Kranj, Stane Košnik iz Iskra srednje šole Kranj, Jože Terčon iz Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj in Milan Krišelj iz Poklicne šole Kranj.

Prvi predsednik GDG je postal Franc Pisanec, vodje občinskih aktivov pa so postali Nevenka Vevar (Tržič), Zofija Hribernik in Polona Avsenak (Jesenice), Danica Zupan ( Radovljica), Jelka Blaznik             ( Škofja Loka), Milan Ahačič ( Kranj).

Na občnem zboru 28. 1.1986 je bila za predsednico GDG  izvoljena Mara Črnilec, ki je to funkcijo opravljala do leta 1993.

Leta 1993 je bil za predsednika izvoljen   Marjan Luževič, ki  društvo vodi še sedaj.

Tajniške posle vse obdobje opravlja Nevenka Cigler, (od 2004 v pokoju) pedagoška svetovalka na Zavodu za šolstvo OE Kranj.

Veliko večino od   50 članov  GDG  predstavljajo  učitelji na osnovnih in srednjih šolah Gorenjske,  v  svoje  vrste pa je društvo vključilo tudi  simpatizerje in  dolgoletne  spremljevalce na  strokovnih ekskurzijah, ki  sicer niso geografi. 

Seznam daljših  ekskurzij GDG v druge dežele: 1984 – po Jugoslaviji ( 34 udeležencev );

1985 – Švica ( 50 udel.); 1986 – Avstrija (45 udel.); 1987 – Italija ( 44 udel.); 1988 – Nizozemska ( 40 udel.); 1989 – Vojvodina ( 40 udel.); 1992 – Češka (49 udel.); 1993 -   Alpe ( 30 udel.); 1994 – Dolomiti (17 udel.); 1995 – Provansa (40 udel.); 1996 – Alzacija (48 udel.); 1997 – Danska (50 udel.); 1998 – Belgija (50 udel.); 1999 – Sicilija (45 udel.); 2000 – Korzika(43 udel.); 2001 – Anglija (40 udel.); 2002 – Grčija (45 udel.); 2003 – Turčija ( 45 udel.); 2004 – Španija ( 50 udel.); 2005 – Zakavkazje (50 udel.); 2006 – Maroko ( 46 udel.); 2007 – Portugalska ( 43 udel.); 2008 - Romunija ( 46 udel.) .

Dejavnost GDG obsega predvsem skrb za  popularizacijo geografije v javnosti in izobraževanje članov.   V  ta namen organizira poljudna in potopisna predavanja in strokovne ekskurzije po domači regiji, v druge slovenske pokrajine  in po Evropi. Društvo  organizira   seminarje in delavnice za uporabo novih metod in oblik dela pri pouku geografije.

V program aktivnosti GDG vključuje sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi, sodelovanje pri geografskih tekmovanjih, evidentiranje in predlaganje najbolj dejavnih članov za priznanja, ki jih podeljujeta Zveza geografskih društev Slovenije in Društvo učiteljev geografije Slovenije.

GDG  ima  sedež na  naslovu Zavoda za šolstvo, na  Stritarjevi 8  v  Kranju, sicer pa je tudi  član Zveze geografskih društev Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani.