Saksofon pomeni danes v zahodni kulturi vec kot le glasbeni instrument-ikono. Stevilni holywoodski filmi in sredstva mnozicnega obvescevanja so o njem ustvarili podobo, s katero ga oznacujemo kot simbol prefinjenosti, cutnosti in celo seksualnosti.

Taksna simbolika je delno posledica dolgoletne vloge, ki jo je saksofon odigral znotraj jazzovske glasbe. Zanimivo je, da zgodovina saksofona ni veliko daljsa od zgodovine jazza. Ta zvrst glasbe, za katero je znacilna samosvojskost instrumentalnega zvoka, nam omogoca, da lahko sledimo tudi razvoju saksofona, vse od tarnajocih in tresocih tonov Sidneya Becheta, prek toplega in zamolklega igranja Colemana Hawkinsa in Lesterja Younga, trdih in drvecih zvokov Charlieja Parkerja, bogatih in tezkih tonov Johna Coltrana, do polnih, cistih in voljnih zvokov Branforda Marsalisa, Michaela Breckerja in Joea Lovana.

Saksofon se kljub svojemu visokemu mestu v jazzovski in popularni glasbi, uveljavlja tudi na podrocju klasicne glasbe. Njegova vloga v orkestralnih delih, kot sta Ravelov Boleroin, Slike z razstave Modesta Musorgskega, je seveda znana, njegov cudoviti in enkratni zvok pa lahko obcudujemo tudi v redkeje izvajanih orkestralnih delih, npr. v Bergovem Violinskem koncertu in v stevilnih orkestralnih skladbah Krzysztofa Pendereckega. Ker pa je bila vecina uveljavljenega orkestralnega repertoarja napisana pred iznajdbo saksofona, ima saksofon v orkestru se vedno status gostujocega instrumenta. Nanj ponavadi igrajo klarinetisti, ki ga ne obvladajo do popolnosti, zato je skrajni cas, da se saksofonu znotraj orkestra dodeli ustrezno mesto in spostovanje. Sprasujem se, ce bi bili v orkestru tako ravnodusni in bi dovolili, da bi tretji oboist vzkoèil, ko bi potrebovali dodatnega fagotista?

Vse pomembnejsi je saksofon tudi v komorni glasbi. Poleg mesanih zasedb, za kakršno je svoj Kvartet op. 22 napisal Webern, nastaja vse vec skladb za kvartet saksofonov, za katerega nekateri neupraviceno trdijo, da je prehrupen in neuglasen. Kvartet saksofonov je izredno privlacen ansambel, ki obvlada paleto zvocnih barv in velik dinamicni razpon te druzine glasbil.

Raziskave sodobnih tehnik, npr. vecglasnega igranja, izvajanja mikrotonov, s katerimi se ukvarjajo nekateri izvajalci ( naj med njimi omenim francoskega saksofonista Daniela Kientzyja ), spodbujajo nastajanje novih del za solisticni saksofon, ter elektroakusticnih skladb s saksofonom.

Meje med razlicnimi glasbenimi zvrstmi so vedno bolj zabrisane, tezave pri uvrscanju glasbenikov v katero od vnaprej dolocenih kategorij in institucij pa so se pojavile tisti trenutek, ko so sodobni klasicni glasbeniki priceli deliti svoj zvocni svet in estetski pogled z glasbeniki s podrocja jazza ali celo "art-popa", kot sta npr. John Zorn in Evan Parker.

V teh casih, ko je vloga "sodobne klasicne glasbe" v sirsem kulturnem prostoru nejasna in problematicna, lahko saksofon naveze stik z novo, mlado publiko, ki bo njegovim zvokom prisluhnila neobremenjeno in brez nostalgije po romanticnem orkestralnem repertoarju.

Saksofon je ucinkovit instrument, ki deluje socasno na stevilnih glasbenih in kulturnih nivojih. Le malo je mladih akusticnih instrumentov, ki bi tako odlicno vplivali na podobo sodobne glasbe. Zato lahko upraviceno trdimo, da je saksofon instrument nasega casa!