V prvi vrsti je nocna zival, ceprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Ceprav je navidez neokreten in pocasen, lahko zelo hitro tece. Je dober plavalec, mlajse (in lazje) zivali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je sibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Pociva v podzemnih votlinah, kakrsnih je na nasem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni prevec izbircen. Vcasih mu zadostuje ze zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med "zimskim spanjem" celo koti. Telesna temperatura se zmanjsa le za 2 stopinje celzija, kar je se vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upocasni srcni utrip. Miruje vec mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves cas pod zmrziscem. Medved visoko telesno temperaturo vzdrzuje samo z zivahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopicijo strupeni produkti presnove, zlasti secnina. Dusika, ki je vezan s secnino, ne izloca s secem, temvec ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. "Zimsko spanje" medveda je torej posebna oblika stradanja z zmocnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove. Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretencarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priloznostno pleni tudi domace zivali. Medvedi se parijo od aprila do junija. V tem casu se medvedka od 2 krat do 3 krat goni. Breja je od 7 do 9 mesecev. Praviloma polega vsako drugo leto. Pozimi (od decembra do februarja), praviloma v brlogu, skoti od 1 do 4 mladice. Na Kocevskem je v leglu povprecno 1,7 mladica. Ker medvedka koti med "zimskim spanjem", ko se ne hrani, so mladi ob rojstvu presenetljivo majhni, saj tehtajo vsega okrog 700 g. Spolno dozorijo v starosti od 2,5 do 4 leta, zivljenjska doba pa je od 30 do 40 let. Pri nas medved skorajda nima naravnih sovraznikov.