KRITERIJI ZA USTNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ZGODOVINI

odlično (5)

Učenec/učenka smiselno, kronološko in časovno pravilno po svojih besedah razlaga zgodovinske dogodke, pojave in pojme. Jezik je slovnično pravilen, govor jasen in razločen. Izraža se v celih stavkih. Pri delu z zgodovinsko karto in/ali slikovnim gradivom je samostojen/samostojna. Iz virov in/ali literature zna razbrati bistvene in uporabne informacije ter iz njih sklepa, opisuje, razlaga in presoja zgodovinske dogodke in pojave. Vzroke in posledice zgodovinskih dogodkov in pojavov zanesljivo razlikuje.

prav dobro (4)

Učenec/učenka zna smiselno razložiti ter pravilno časovno in kronološko opredeliti večino (90%) zgodovinskih dogodkov, pojavov ter pojmov. Uporablja slovnično pravilen jezik, večinoma govori jasno in razločno ter se izraža v celih stavkih. Pri delu z zgodovinsko karto in/ali slikovnim gradivom občasno potrebuje pomoč in/ali usmerjanje učitelja pri razbiranju bistvenih in uporabnih informacij ter sklepanju, opisovanju, razlagi in presoji zgodovinskih dogodkov in pojavov na podlagi podatkov. Vzroke in posledice zgodovinskih dogodkov in pojavov zanesljivo razlikuje, vendar pri utemeljevanju ni vedno prepričljiv/prepričljiva.

dobro (3)

Učenec/učenka pozna najpomembnejše zgodovinske dogodke, pojave in pojme. Le manjši del le-teh zna smiselno razložiti. Uporablja slovnično večinoma ustrezen jezik, govori man jasno, občasno se mu/ji zatika, občasno ne uporablja celih stavkov. Pri delu z zgodovinsko karto in/ali slikovnim gradivom večkrat potrebuje pomoč in/ali usmerjanje učitelja pri razbiranju bistvenih in uporabnih informacij ter sklepanju, opisovanju, razlagi in presoji zgodovinskih dogodkov in pojavov na podlagi podatkov. Vzroke zgodovinskih dogodkov in pojavov zna našteti, pri razlagi posledic pa ima težave in potrebuje pomoč.

zadostno (2)

Učenec/učenka prepozna ali našteje le najpomembnejše zgodovinske dogodke, pojave in pojme, ne zna pa jih, ali pa le z veliko pomoči učitelja, smiselno razložiti. Jezik je slovnično manj ustrezen, govor nejasen in občasno nerazločen. Cele stavke tvori le izjemoma. Pri delu z zgodovinsko karto in/ali slikovnim gradivom je nesamostojen/nesamostojna, večino časa potrebuje pomoč učitelja. Bistva sporočila ne prepozna vedno, zaključke na podlagi informacij iz virov, zgodovinskih kart in/ali literature izdela le ob pomoči učitelja. Ob učiteljevi pomoči zna navesti le temeljne vzroke zgodovinskih dogodkov in pojavov, ravno tako potrebuje pomoč pri izdelavi zaključkov.

Če učenec/učenka ne dosega niti zgoraj omenjenih zahtev, je ocenjen/ocenjena z negativno oceno (1).

KRITERIJI ZA PISNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI ZGODOVINI

ODSTOTEK MOŽNIH TOČK

OCENA

do 49,9

nezadostno (1)

50,0—64,9

zadostno (2)

65,0—79,9

dobro (3)

80,0—89,9

prav dobro (4)

90,0—100,0

odlično (5)

V izjemnih primerih se kriterij lahko prilagodi dosežkom učencev, vendar nikoli v njihovo škodo!

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE REFERATOV (PLAKATOV)

odlično (5)

Učenec/učenka učinkovito in natančno izbere podatke v učbeniku, dodatni literaturi in internetu. Problem je prepričljivo in nazorno opredeljen. Pri tem pokaže veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Ključne besede so izpostavljene in ustrezno pojasnjene. Podajanje je tekoče, prepričljivo, nazorno, uporabljeni so lastni primeri. Plakat je izdelan pisno in likovno učinkovito, samostojno, učenec/učenka pokaže izvirnost.

prav dobro (4)

Učenec/učenka učinkovito in natančno izbere podatke v učbeniku, dodatni literaturi in internetu, vendar ni prisotna iznajdljivost. Problem je prepričljivo in nazorno opredeljen. Pri tem ni opazna ali pa le v zelo majhni meri samostojnost in iznajdljivost. Večina ključnih besed je izpostavljenih in ustrezno pojasnjenih. Podajanje je tekoče, prepričljivo, nazorno, vendar navaja le primere iz literature. Plakat je izdelan pisno in likovno učinkovito, samostojno, izvirnosti pa ni opaziti.

dobro (3)

Učenec/učenka izbere podatke v učbeniku, podatki iz dodatne literature in interneta so uporabljeni v skromni količini. Problem je nazorno opredeljen, vendar brez samostojnosti in/ali iznajdljivosti. Ključne besede so večinoma ustrezno izpostavljene, niso pa pojasnjene. Podajanje ni stalno tekoče, opazno je zatikanje pri govoru ali branje s plakata, ni ustrezne prepričljivosti in nazornosti. Plakat je izdelan pisno in likovno ustrezno, vendar bi bil lahko nazornejši. Opazna je pomoč učitelja ali učencev ali staršev …, vendar v zelo majhni meri.

zadostno (2)

Učenec/učenka izbere podatke v učbeniku, vendar so pomanjkljivi. Za delo z dodatno literaturo ali iskanjem po internetu učenec/učenka ne pokaže zanimanja, stalno mora biti spodbujan/spodbujana s strani učitelja ali sošolcev ali staršev …. Problem je opredeljen, vendar je rešen skromno in površno, ni prepričljivosti in ustreznosti. Ključne besede so premalo izpostavljene ali pa so izpostavljene napačne. Pri podajanje se ustavlja, govor je prekinjen, opazno je branje s plakata, ni ustrezne prepričljivosti in nazornosti. Informacije niso predstavljene v celoti. Plakat je izdelan tako, da vključuje vse osnovne likovne in pisne sestavine, ni pa nazoren. V veliki meri je opazna pomoč pri izdelavi plakata.

Če niso dosežene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

Primer ocenjevanja plakata (referata):

V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

• vsebine plakata (referata), ki zajema vsebinsko ustreznost plakata (referata), izbor literature ter ključnih besed ter učenčevo/učenkino uporabo strokovne literature in medijev (internet),

• izdelave plakata, ki zajema pisno in likovno učinkovitost izdelave plakata ter učenčevo/učenkino samostojnost pri tem, nazornost in prepričljivost ter uporabnost plakata,

• predstavitve plakata (referata), ki zajema način podajanja vsebine s plakata.

Vsak od treh delov prinaša 5 (pet) možnih točk, tako da je skupni seštevek možnih točk 15. Točke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

ŠTEVILO TOČK

OCENA

0,1,2,3,4,5

nezadostno (1)

6,7,8

zadostno (2)

9,10,11

dobro (3)

12,13

prav dobro (4)

14,15

odlično (5)

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE SKUPINSKEGA DELA

odlično (5)

Učenec/učenka si aktivno prizadeva za izvedbo naloge celotne skupine. Ideje, ki jih prispeva, so smiselne in uporabne. Svoj del naloge odlično opravi, nato pomaga tudi ostalim članom v skupini. Svojim interesom se odpove, če ugotovi, da je skupni cilj laže dosegljiv. Pri predstavitvi rezultatov je samostojen/samostojna, prepričljiv/prepričljiva, navaja lastne primere. Govori jasno, brez zatikanja, slovnično pravilno. V morebitnem pisnem izdelku je jasno viden in prepoznan njegov/njen del.

prav dobro (4)

Učenec/učenka si prizadeva za izvedbo naloge celotne skupine. Ideje, ki jih prispeva, so smiselne in uporabne. Svoj del naloge korektno opravi, ostalim pomaga le ob spodbujanju vodje skupine in/ali učitelja. Svojim interesom se le težko odpove, če ugotovi, da je skupni cilj laže dosegljiv. Pri predstavitvi rezultatov je samostojen/samostojna, prepričljiv/prepričljiva, navaja večinoma primere iz literature, lastni primeri so uporabljeni napačno. Govori jasno, brez opaznejšega zatikanja, slovnično večinoma pravilno. V morebitnem pisnem izdelku je viden in prepoznan njegov/njen del.

dobro (3)

Učenec/učenka si prizadeva za izvedbo naloge celotne skupine, čeprav se pomembnejših nalog izogiba. Ideje, ki jih prispeva, so manj smiselne in težko uporabne. Svoj del naloge korektno opravi, vendar večinoma z zamudo ali ob pomoči vodje skupine in/ali ostalih članov. Pri delu je občasno moteč za skupino in ostale učence, saj jih ovira pri opravljanju njihovega dela. Svoje mnenje večinoma zagovarja do konca in se le težko prilagaja interesom skupine. Pri predstavitvi rezultatov je nesamostojen/nesamostojna, neprepričljiv/neprepričljiva, navaja večinoma primere iz literature, lastni primeri so uporabljeni napačno, pri poročanju mu pomagajo ostali člani skupine. Govori manj jasno, opazno je zatikanje, slovnično večinoma pravilno. V morebitnem pisnem izdelku je njegov/njen del le težko viden ali pa so ga v njegovem/njenem imenu naredili ostali člani skupine.

zadostno (2)

Učenec/učenka večinoma ni pripravljen/pripravljena sodelovati pri delu v skupini. Ideje, ki jih prispeva, so nesmiselne in večinoma neuporabne. Svoj del naloge opravi pomanjkljivo, ostali člani skupine ga morajo popraviti in dopolniti. Pri delu je občasno moteč za skupino in ostale učence, saj jih ovira pri opravljanju njihovega dela. Svoje mnenje večinoma zagovarja do konca in se ne prilagaja interesom skupine. Pri predstavitvi rezultatov je nesamostojen/nesamostojna, neprepričljiv/neprepričljiva, pri poročanju mu pomagajo ostali člani skupine. Govori nejasno, večinoma se mu/ji zatika, slovnično večinoma nepravilno. V morebitnem pisnem izdelku je njegov/njen del le težko viden ali pa so ga v njegovem/njenem imenu naredili ostali člani skupine.

Če niso dosežene niti zgoraj omenjene zahteve, je ocena negativna (1).

Primer ocenjevanja skupinskega dela:

V skladu s kriteriji je ocena sestavljena iz treh delov:

• izvajanje dela v skupini, ki zajema učenčevo/učenkino prizadevanje za izvedbo dela v skupini, kamor sodi iskanje literature, razdelitev nalog ter določitev položaja v skupini, pripravljenost učenca/učenke za izvajanje določenih nalog,

• sodelovanje v skupini, ki zajema njegovo sodelovanje z ostalimi člani skupine ter vodjo skupine, kar vpliva na učinkovitost dela v skupini,

• predstavitve rezultatov, ki zajema način podajanja vsebine rezultatov.

Vsak od treh delov prinaša 5 (pet) možnih točk, tako da je skupni seštevek možnih točk 15. Točke se pretvorijo v oceno po naslednji tabeli:

ŠTEVILO TOČK

OCENA

0,1,2,3,4,5

nezadostno (1)

6,7,8

zadostno (2)

9,10,11

dobro (3)

12,13

prav dobro (4)

14,15

odlično (5)

Vsi kriteriji za preverjanje in ocenjevanje znanja so izdelani na podlagi standardov znanja, predpisanih z veljavnim učnim načrtom za zgodovino v osnovni šoli.

VIP

Prejšnja stran

Začetna stran