Zgodovino se da naučiti (in razumeti) tudi brez učenja na pamet!
(Tudi če ata pravi drugače ...)
To dejstvo popolnoma drži, saj je tudi zgodovina le logično zaporedje dogodkov, ki je odvisno od človekovih dejanj, zatorej tisto nekdanje guljenje dogodkov in letnic na pamet ni več tako učinkovito, kot je bilo v "starih" časih. Prav nasprotno; velikokrat se zgodi, da starši pravijo, da vse znate, a znate le našteti vse letnice in z njimi povezane dogodke v določenem zgodovinskem obdobju. To je nekako tako, kot bi mamo prosili, naj vam da košček torte, ona pa bi vam ponudila moko, sladkor, jajca, smetano, sadje ... Ni preveč mamljivo, mar ne?
Prvo pravilo je: Delaj vaje v delovnem zvezku! Delovni zvezek ni namenjen temu, da bi zato, če ne naredite vaj, dobili slabo oceno in bi zato morali vsako jutro besno prepisovati in kar nekaj pisati. Dokazano je, da večine tega, kar na hitro prepišemo, niti ne razumemo, zato je bolje, če ne naredimo nič, kot da vaje zgolj prepišemo, saj si s tem prihranimo trud, živčnost in energijo.
Če doma naredimo predlagane vaje (vedno jih ob zapisu v zvezek omenimo in zapišemo strani, kje se nahajajo), potem pa še preberemo snov v učbeniku in nato s pomočjo zvezka, v katerem imamo napisan povzetek obravnavane snovi ponovimo, potem smo z učenjem večinoma opravili. Če odlagamo učenje, potem namesto dva ali trikrat tedenskih dvajset minut za zgodovino lahko porabimo v tednu pred ocenjevanji tudi nekaj ur dnevno, s tem pa ne dosežemo drugega, kot da se nam predmet zameri. Vedno si oglejmo tudi slike in zemljevide v učbeniku ali atlasu, če ga imamo, to nam kasneje pomaga, da si snov laže, hitreje in trajneje zapomnimo.
Učimo se tako, kot sami presodimo, da nam je najlaže, bodisi ob glasbi, bodisi v tišini, tiho ali na glas … Vstajanje ob zgodnjih jutranjih urah nima smisla, saj smo do takrat, ko moramo svoje znanje pokazati zaradi zgodnjega vstajanja ponavadi žal že izčrpani.
Učimo se sproti in ne pet pred dvanajsto. Priporočljivo je, da se pred ocenjevanjem znanja dogovorimo vsaj z enim, bolje je z dvema sošolcema in snov skupaj PONOVIMO na ta način, da drug drugemu zastavljamo vprašanja.
Ko učitelj v šoli sprašuje, si lahko zapišemo vprašanja. Če nam je laže, si pri PREVERJANJU našega znanja pomagamo z njimi.
Če česa ne RAZUMEMO, nas naj ne bo sram povprašati sošolce, če pri njih ne dobimo odgovora, se obrnimo na učitelja.
Učenje tik pred pisnim ocenjevanjem znanja name NE KORISTI, nasprotno, dokazano je, da takrat v glavi povzročimo le še večjo zmedo in paniko in so rezultati zaradi tega slabši.
Četudi dobimo slabšo oceno, kot bi si želeli ali pričakovali, NE OBUPAJMO! Ena slab(š)a ocena v množici dobrih ne pomeni še ničesar – in obratno!
