Geografija je predmet, ki se ga ne da naučiti na pamet!
(Tudi če mama tako pravi ...)
Če bomo upoštevali gornjo trditev, pa še navodila zraven, potem smo na konju, kajti učenje imen gorovij, mest, rek … na pamet je ob tem, da imamo vedno možnost pogledati na zemljevid, popolnoma odveč in povzroči le nepotrebno zmedo. Sčasoma bomo ugotovili, da je geografija zelo logična veda in geografski način razmišljanja tisti, s katerim se da dobro priti skozi življenje nasploh.
Bistveno je, da poslušamo učitelja ali zbrano sledimo delu v šoli, kadar obravnavamo snov s pomočjo drugih metod. Ko doma beremo besedilo bodisi v zvezku bodisi v učbeniku, poiščimo vsako poimenovano mesto, goro, reko, puščavo, dolino, morje … še na karti v atlasu ali na zemljevidu. Tako si bomo že s pogledom na zemljevid lahko priklicali v spomin številna dejstva o obravnavanem območju.
Učimo se tako, kot sami presodimo, da nam je najlaže, bodisi ob glasbi, bodisi v tišini, tiho ali na glas … Vstajanje ob zgodnjih jutranjih urah nima smisla, saj smo do takrat, ko moramo svoje znanje pokazati zaradi zgodnjega vstajanja ponavadi žal že izčrpani.
Učimo se sproti in ne pet pred dvanajsto. Priporočljivo je, da se pred ocenjevanjem znanja dogovorimo vsaj z enim, bolje je z dvema sošolcema in snov skupaj PONOVIMO na ta način, da drug drugemu zastavljamo vprašanja.
Ko učitelj v šoli sprašuje, si lahko zapišemo vprašanja. Če nam je laže, si pri PREVERJANJU našega znanja pomagajmo z njimi. Ravno zato boste našli na tej spletni strani nabor različnih vprašanj in preizkusov znanj, ki jih lahko s pridom uporabite.
Če česa ne RAZUMEMO, nas naj ne bo sram povprašati sošolce, če pri njih ne dobimo odgovora, se obrnimo na učitelja.
Učenje tik pred pisnim ocenjevanjem znanja nam NE KORISTI, nasprotno, dokazano je, da takrat v glavi povzročimo le še večjo zmedo in paniko in so rezultati zaradi tega slabši.
Četudi dobimo slabšo oceno, kot bi si želeli ali pričakovali, NE OBUPAJMO! Ena slab(š)a ocena v množici dobrih ne pomeni še ničesar – in obratno!
