PREŠERNOV TRG

Da Pontejev vodnjak iz 1666. Postaviti ga je dal mecen Lorenzo de Ponte. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih pilastrov, ki nosijo znake koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898

Cerkev sv. Bassa stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce in v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana 1731, v zakristiji hranijo tudi kip sv. Bassa iz druge polovice 15. stoletja.

Palača Carli stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima gotske poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož v koprski zgodovini, enciklopedist Gian Rinaldo Carli.

Palača Amerigogna je med strnjenimi fasadami Čevljarske ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja.

Palača Gravisi-Butorai je iz 2. polovice 17. stoletja in ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi ima sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije.

Titov trg

Je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo: Pretorsko palačo, Ložo, Armerio (orožarno) in Foresterio (prenočišča).

Pretorska palača spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila ja posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bila sedež beneških podestatov in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila 15. stoletja, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena renesančna okna. Vrhnji del palače so dopolnili z zobčastim nadzidkom gibelinov. Krasijo jo napisni kamni, kipi in grbi.

Ložo (loggia) nasproti Pretorske palače krasijo lepi beneški, gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je dobila sedanji videz ob koncu 17. stoletja. Terakotna plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo kuge 1554 in 1555.

Stolnica zapira vzhodno stran trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil gotski stil, višje je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe dobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. Zvonik[2] stolnice je bil nekoč utrjen objekt.

Rotunda Janeza Krstnika (Karmelske Matere božje), nekdanji baptisterij ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj romanske arhitekture. Ta in rotunda sv. Elije na Cankarjevi ulici, sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi arhitekturami.

Trg Brolo

Njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje baroka.

Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare omejujeta vzhodni del trga. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja. Palača Brutti na severnem robu trga kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej je osrednja knjižnica Srečka Vilharja.

Palača Gravisi-Barbabianca spada med najvidnejše koprske baročne stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo zatrep, razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež glasbene šole.

Fontico je najstarejša zgradba na trgu. Zgradili so jo1392, da so v njem hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna. Cerkvica sv. Jakoba ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe.

Ribiški trg, ki se je nekoč odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneško-gotskimi pročelji. Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo.

Palača Belgramoni-Taco iz začetka 17. stoletja, ki sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej je sedež Pokrajinskega muzeja Koper.