Začetki britanskih metalcev Iron Maiden segajo v leto 1975. Po kratkem začetku glasbene kariere v zasedbi Smiler, se je basist Steve Harris odločil, da bo ustanovil svojo zasedbo. Ime ji je nadel po srednjeveški mučilni pripravi imenovani Železna devica. Od ustanovitve dalje se je v zasedbi zamenjala kopica glasbenikov.

 

 Največ težav so bendu povzročali ravno pevci, na enem od nastopov je za mikrofon stopil celo Steve ter prvič in zadnjič v karieri nastopil tudi v vlogi glavnega pevca.
Resno delo se je v bendu pričelo, ko so prišli Doug Sampson (bobni), ritem kitarist Tony Parsons ter pevec Paul Di'Anno. Leta 1979 je bend zamenjal bobnarja Sampsona, ki ga je nadomestil obetavni Clive Burr. Istega leta so podpisali pogodbo z multinacionalko EMI records. Bendu se je namesto takratnega drugega kitarista Parsonsa pridružil Dennis Straton (prvi kitarist je seveda Dave Murray, ki je v bendu skoraj od samega začetka).
Leta 1980 so izdali prvenec Iron Maiden, s katerim so dosegl prvi večji uspeh. Kot predskupina so igrali na turnejah Judas Priest in Kiss. Po turneji je moral skupino zapustiti Straton, namesto njega je prišel stari Murrayev znanec Adrian Smith.
Leta 1981 je na prodajne police priromal drugi album z naslovom Killers, ki je bend utrdil na britanski in svetovni rockovski sceni.

Zaključek leta 1981 je bendu prinesel prelomno, zgodovinsko menjavo! Razuzdanega Di'Anna je za mikrofonom zamenjala sirena iz benda Samson - Bruce Dickinson.
Pod vodstvom legendarnega Martina Bircha (Deep Purple, Whitesnake) so posneli prvi svetovni hit The Number Of The Beast, ki mu je sledil istoimenski album.

Po zaključku turneje je bend zaradi izčrpanosti zapustil bobnar Clive Burr, nadomestil pa ga je veseljak za bobni Nicko McBrain.
Leta 1983 so v svojo zbirkov albumov dodali naslednjo mojstrovino z naslovom Piece Of Mind.

V začetku leta 1984 so se odpravili na Bahame v studio Compass Point, kjer so pod vodstvom Martina Bircha posneli mojstrovino z imenom Powerslave.
Album z naslovom Somewhere In Time je ugledal luč sveta jeseni 1986.
Brez odvečnega počivanja so se fantje z zvestim Martinom Birchem zopet zagnali v studio. Tokrat so se odločili za konceptualni album, ki so ga leta 1988 izdali pod imenom Seventh Son Of A Seventh Son.
Adrian se je posvetil svojemu projektu A.S.A.P. bolj resno, v Iron Maiden pa ga je zamenjal Janick Gers (ex Gillan band), s katerim je Bruce sodeloval pri svojem albumu Tattoed Millionare. Maidni so se spet preselili v studio, kjer so posneli album No Prayer For The Dying.

Povprečnemu albumu No Prayer For The Dying je sledil še bolj povprečen Fear Of The Dark. Celotni albumi že od konceptualnega Seventh Son Of A Seventh Son izgubljajo na kvaliteti. To se je očitno odražalo tudi med člani benda, tako da se je Bruce Dickinson leta 1993 odločil da ga zapusti.

In se je konec avgusta 1993 od najbolj zvestih fenov in benda poslovil na nastopu, ki je izšel na videu z naslovom Raising Hell.
Po avdiciji je za novega pevca bend objavil presenetljivo ime – Blaze Bailey.

Oktobra 1995 je izšel temačni album z naslovom The X Factor.

Skupino sta v studiu vodila Nigel Green (Def Leppard) in večnamenski Steve Harris. Rezultat tega dela je leta 1998 izšel pod imenom Virtual XI.

V začetku leta 1999 pa je sledila vesela novica - v bend se je vrnil sirena Bruce! Pa ne samo to, v bend se je vrnil tudi izgubljeni in rahlo pozabljeni Adrian Smith.
Tri kitare v bendu! O tem je Steve sanjal odkar je ustanovil bend.

Okrepljeni Iron Maiden so se zaprli v studio in spomladi leta 2000 izdali prvi album, seveda v novem tisočletju – Brave new world.
Leta 2001 je bend nastopil v Južni Ameriki na prestižnem brazilskem festivalu Rock In Rio. Nastop pred 250.000 feni so seveda zabeležili na filmski trak in zadevo izdali v audio in DVD formatu.

Leta 2003 so Iron Maiden izdali nov-precej povprečen album: Dance of death.
Leta 2006 pa je izšel še 14. album z naslovom : A Matter of Live and Death. Ta album se zelo razlikuje od ostalih, saj imajo vse skladbe na njem vojaško vsebino.