|
V tobačnem dimu je več tisoč različnih kemičnih spojin v
plinastem, tekočem stanju ali pa v obliki mikroskopskih delcev. Najpomembnejši
in eden najnevarješih je nikotin. Poleg tega so v cigaretnem dimu še katran,
aldehidi, ogljikov monoksid, ketoni, piridini, fenoli, amoniak, metanol,
žveplov dioksid in še mnogi drugi.
Učinki tobakovega dima na organizem:
- katran draži sluznico dihal
- nikotin slabi vid
- nikotin vpliva na avtonomni živčni sistem, vzbuja občutek užitka
- nikotin škodljivo vpliva na srce in obtočila
- nikotin se razgradi v jetrih
- nikotin se deloma nespremenjen izloči skozi ledvice
- nikotin in druge snovi dražijo sluznico želodca in črevesja
- nikotin hromi funkcijo spolnih žlez
Nikotin
Kot lahko iz zgornjih izpisov o škodljivosti tobačnega dima
vidimo, je nikotin gotovo najpomembnejši in najbolj škodljiv del cigaret in
tobačnih izdelkov nasploh.
Nikotin spada med hujše živčne strupe, njegove učinke lahko celo primerjamo z
učinki tako hudega strupa, kot je cianid.
Nikotin se razen v cigaretah uporablja še kot poljedelski insekticid in v
veterinarski medicini kot zunanji paraziticid.
Nikotin, ki s kajenjem prehaja v kri, deluje bolj ali manj izrazito na
najrazličnejše telesne organe. Nekatere teh je zelo lahko ugotoviti, npr.
temperatura kože se pri kajenju že ene same cigarete zaradi skrčitve kožnih žil
zmanjša iz normalnih 35C
na samo 30C
ali celo manj. Še preprostejše lahko opazimo delovanje nikotina na število
srčnih utripov, ki se med kajenjem in po njem poveča. Akutni učinki zastrupitve
z nikotinom so bruhanje, glavobol, vrtoglavica, bledica, tresenje rok,
izkašljevanje sluzastega izmečka in splošna oslabelost organizma. Pri hudih
zastrupitvah nastopi smrt zaradi ohromitve možganskega centra za dihanje in
bitje srca.
Posledice kronične zastrupitve z nikotinom se kažejo še posebej pri dolgoletnih
kadilcih. Ti znaki so bolezenske spremembe na žilah in srcu, izguba apetita z
motnjami v prebavi, povečano izločanje kisline želodčnega soka, čiri na želodcu
in dvanajsterniku, boleče motnje ob menstruaciji pri ženskah, posledična
sterilnost ali spontani splavi pri kadilkah, pri moških pa se lahko pojavi impotenca.
Kronični kadilci trpe za nespečnostjo, zmanjšuje se jim ostrina vida, težko
razpoznavajo barve, pri nekaterih se pojavi celo nikotinska slepota.
Količina nikotina v cigaretah se giblje od 0,5 do 2 miligramov v eni cigareti,
v nekaterih pa celo več.
Katran
Nekatere škodljive snovi v tobakovem dimu vsebuje tudi
kondenzat dima ali tobakov katran. Pri cigaretah s filtrom se njegova količina
giblje med 15 in
25 miligrami v eni cigareti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se ga v 10 letih na
sluznico grla, sapnika in bronhijev prilepi okrog 1 kilogram. Del se ga
sicer izloči, s za kadilce značilnim kašljanjem. Sluzasti izloček pri takem
kašljanju imenujemo kadilski katar. Drugi del katrana pa ostane predvsem v
pljučih, kar močno povečuje možnost za nastanek pljučnega raka.
Ogljikov monoksid
Z kajenjem kadilci vdihujejo tudi ogljikov monoksid, plin
brez vonja in barve, ki nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja.
V vdihanem cigaretnem dimu ga je 3 do 5 odstotkov. Njegova koncentracija se
spreminja s temperaturo, pri kateri cigareta gori in s poroznostjo cigaretnega
papirja. Njegova količina narašča proti koncu kajenja cigarete. Kadilci ga ne
izdihujejo, ker skozi pljuča zelo hitro vstopa v kri in se veže na prenašalce
kisika v krvi, ki je hemoglobin. Izpodriva kisik v krvi, saj je sposobnost
ogljikovega dioksida za spajanje s hemoglobinom več kot 300-krat večja kot pri
kisiku. Zato pride pri hudem kajenju do pomankanja kisika v tkivih in organih.
Ta plin je verjetno tudi udeležen pri okvarah nerojenih otrok kadilcev.
|
