| Najznamenitejši
izmed vseh križarskih poveljnikov, drugi sin angleškega kralja Henrika
II. In njegove francoske žene Eleonore Akvitanske, se je rodil 8.
septembra 1157. Zaradi izjemne hrabrosti si je že kot fant pridobil
vzdevek Coeur de Lion - Levjesrčni. Francosko ime ni bilo nič
nenavadnega, saj je tudi Rihard govoril francosko in je znal samo nekaj
angleških besed. Angleški jezik je tedaj celo preziral. Oče mu je zaupal
opravljanje dela kraljestva, Rihard pa se je proti očetu boril kot
zaveznik francoskega kralja. Rihardov starejši brat - in kot prvorojenec
bodoči kralj - je umrl in tako je Rihard po očetovi smrti leta 1189
postal angleški kralj. Postal je vladar Anglije in polovice Francije. Z
nemškim cesarjem je bil najmočnejši evropski vladar. Rihard je bil kralj
Anglije deset let, ves ta čas je bival v Angliji samo šest mesecev. Že
dva meseca po očetovi smrti je odplul na križarsko vojno. Za ta pohod
je prodal veliko posesti. Najprej je zavzel Messino, prezimil na
Siciliji in odtod odplul na Ciper. Junija 1191 se je pridružil
križarski vojski pri obleganju Akona (Acre). Odločilno je prispeval h
križarski zmagi. V zavzeti trdnjavi so na Rihardov ukaz vrgli s stolpa
prapor avstrijskega vojvode Leopolda. Rihardu je bilo pod častjo, da bi
Leopoldov prapor visel poleg njegovega. Leopold je bil ponižan, zato je
zapustil križarski pohod, se vrnil domov in prisegel, da se bo Rihardu
maščeval. Kralj Rihard je zdaj poveljeval vojski okoli 50.000 mož. Z njo
se je bolj ali manj uspešno bojeval proti sultanu Saladinu. Premagal ga
je v veliki bitki pri Arsufu, 7. septembra 1191. Spomladi 1192 se je
približal Jeruzalemu, vendar je ugotovil, da ga ne more zavzeti. Četudi
bi ga zavzel, ga ne bi mogel braniti. Zato je s Saladinom sklenil mir in
jeseni zapustil Palestino. Potoval je po Jadranskem morju. Izkrcal se
je v bližini Ogleja in skozi Gorico z manjšim spremstvom potoval dalje
čez Avstrijo, kjer ga je vojvoda Leopold ukazal prijeti. Zaprl ga je v
grad Dürrenstein pri Linzu. Angleži so morali zbrati ogromno vsoto
denarja, da so lahko leta 1194 odkupili svojega kralja. Po vrnitvi je
utrdil oblast, vendar kmalu odšel na vojno s Francozi. Zmagal je v
bitki pri Gisorsu pri Parizu leta 1197. Pri obleganju gradu Chaluz ga
je zadela v ramo puščica iz samostrela. Rana se je zastrupila in 6.
aprila 1199 je kralj Rihard umrl. Smrt je bila nekaj posebnega zato,
ker je bil prav Rihard najbolj zavzet zagovornik samostrela. Pri tem je
nasprotoval tudi papežu, ko je ta prepovedal uporabo samostrela proti
kristjanom. Rihard Levjesrčni je bil velik vojak, osebno izjemno pogumen in dober vojskovodja. Zgodovinske legende mu pripisujejo vrsto najlepših lastnosti. Bil je visoke postave in zelo močan. Imel je sijoče, sivo modre oči in dolge rdečkaste lase. Njegova narava je bila precej vihrava. Včasih je znal biti velikodušen in dober, drugič spet skrajno krut. Ko so križarji zavzeli Akon, je Rihard ukazal ubiti 2700 muslimanov, ki so bili ujeti v trdnjavi. Na njegov ukaz so vsak dan poklali 450 mož, žena in otrok. Kljub vsemu je ostal zapisan v zgodovini predvsem kot velik junak. Tako je, na primer, po sporočilu, da muslimani oblegajo Akon, sedel na ladjo in se odpeljal na pomoč samo z mečem in sulico. Brez oklepa in vsega drugega je skočil v morje, zaplaval k obali in planil v boj. Nekaj vitezov je sledilo njegovemu zgledu in križarji so zmagali. |
  |
Home