Križerske vojne so se začele
v 11.st ko so začeli Bizatinsko državo vse bolj ogrožali
Seldžuki. Bizatinskemu cesarju Aleksiju I. ni preostalo drugega, kot da
je prosil za pomoč tahodno cerkev. Papež Urban II. je v tem videl
priložnost da si pridobi nadoblast nad bizatinsko cerkvijo. Leta
1095 je sklical prvi križarski pohod v obrambo Jeruzalemskega mesta in
svetega groba. Pohoda se je udeležilo neverjetno veliko ljudi.
I. Križarske vojne so se udeležili vsi sloji prebivalstva, uspešen je bil le vitežki pohod vsi drugi so se končali že na balkanu ali v mali aziji.
Vitezi so leta 1099 prišli pred Jeruzalem in ga po štiritedenskem obleganju tudi zavzeli. Podredili so si tudi okoliške province,
Za le lažjo varovanje le teh so ustanovili tri duhovno-viteške rodove:
I. Križarske vojne so se udeležili vsi sloji prebivalstva, uspešen je bil le vitežki pohod vsi drugi so se končali že na balkanu ali v mali aziji.
Vitezi so leta 1099 prišli pred Jeruzalem in ga po štiritedenskem obleganju tudi zavzeli. Podredili so si tudi okoliške province,
Za le lažjo varovanje le teh so ustanovili tri duhovno-viteške rodove:
- Po Salamonovem templju v Jeruzalemu so ime dobili Templarji, ki so se kasneje preselili v Francijo in se ukvarjali z denarnimi posli.
- Tu je bil še nemški vitezi red, katerega vitezi so se imenovali Teutons
- Ter še zadnji viteški red Ivanovcev ali Špitalarjev
2. Križarska vojna se je
organizirala leta 1146 pod vodstvom kraljev Nemčije in Francije.
Povod za ta pohod je bila ponovna seldžuska osvojitev Edessse. na tem pohodu so preganjali jude ter prišli v spor z Bizatinsko državo.
Vendar pa kljub neenotnosti muslimanov Edesse niso zavzeli. Leta 1171 je sultan Saladin dobil v svoje roke egiptovski kalifat ter kasnej tudi damask. Ter kasneje tudi zavzel Jeruzalem.
3.Križarsko vojno je sprožila Saladinova ponovna osvojitev Jeruzalema. Te vojne so se odvijale pod vodstvom treh evropskih vladarjev;
Nemškega cesarja Friderika I. Barbarosse, francoskega kralja Filipa II. Avgusta ter Riharda I. Levjesrčnega, sina angleškega kralja.
Mesta niso osvojili sklenili so pa pogodbo , ki je dovoljevala kristjanom romanje v Jeruzalem.
4. Križarsko vojno so v svojo korist usmerili Benečani. Ker jim križarji niso mogli plačati prevoza, so jim za odškodino zavzeli hrvaško mesto Zadar.
Ter zavzeli bizatinski prestol in ustanovili Latinsko kraljestvo. Na svoj prvotni cilj niso nikoli prispeli šlo jim je predvsem za pridobili bogastva.
Po tem je bilo še veliko križarskih vonj ki so se vse končale klavrno. Ime za križarske vojne je cerkev uporabljala tudi pozneje za boje v Evropi proti nevernikom.
Povod za ta pohod je bila ponovna seldžuska osvojitev Edessse. na tem pohodu so preganjali jude ter prišli v spor z Bizatinsko državo.
Vendar pa kljub neenotnosti muslimanov Edesse niso zavzeli. Leta 1171 je sultan Saladin dobil v svoje roke egiptovski kalifat ter kasnej tudi damask. Ter kasneje tudi zavzel Jeruzalem.
3.Križarsko vojno je sprožila Saladinova ponovna osvojitev Jeruzalema. Te vojne so se odvijale pod vodstvom treh evropskih vladarjev;
Nemškega cesarja Friderika I. Barbarosse, francoskega kralja Filipa II. Avgusta ter Riharda I. Levjesrčnega, sina angleškega kralja.
Mesta niso osvojili sklenili so pa pogodbo , ki je dovoljevala kristjanom romanje v Jeruzalem.
4. Križarsko vojno so v svojo korist usmerili Benečani. Ker jim križarji niso mogli plačati prevoza, so jim za odškodino zavzeli hrvaško mesto Zadar.
Ter zavzeli bizatinski prestol in ustanovili Latinsko kraljestvo. Na svoj prvotni cilj niso nikoli prispeli šlo jim je predvsem za pridobili bogastva.
Po tem je bilo še veliko križarskih vonj ki so se vse končale klavrno. Ime za križarske vojne je cerkev uporabljala tudi pozneje za boje v Evropi proti nevernikom.