----- Original Message -----

From: "Ivan Stanic"
To: "Dejan Habicht"

Sent: Wednesday, December 05, 2001 11:25 AM
Subject: RE: Rob

> No, vsekakor dramticnosti prehoda iz mesta v ne-mesto na primeru Ljubljane
> ni prav preprosto zaznati. Meja med vodo in kopnom pa je vsekakor dinamicna,
> spreminjajoca se in izrazita delitev, ceprav se morje premika gor in dol,
> vcasih milo vcasih razburjeno. Koncne postaje avtobusnih linij so, kot si
> dobro in povsem natancno ugotovil, prostor zanimanja urbanista. Prav tam je
> treba zgoscevati strukture in jih pomestiti.
> Primer Sostrega mi je prav vsec, meni kot urbanistu je Sostro neraziskan in
> nerazvit konec mesta, ki je po krivem ostal selendra. Vendar je Sostro
> (lahko) sredisce nekega novega ljubljanskega fajn obmocja, na robu, kjer se
> ravni svet zacne dvigovati proti Posavskemu hribovju v skladu z pretezno
> bivanjsko zeljo Slovencev: "Zivim na robu mesta, v samostojeci druzinski
> hisi z ograjenim vrtom, na rahli vzpetini, ob robu gozda, 100 m od
> avtobusnega postajalisca in kar se da proc od sosedov". Tistih 1.8 otrok v
> solo vozi solski avtobus. Nakupujem v Sparu, vcasih pri sosedu, Leclerc pa
> je predalec ... V vasko gostilno ne hodim, ker odplacujem kredit za Nubiro
> karavan...
> 20 je mestna linija. Zgodilo bi se ji sranje, ce bi jo podaljsali do Stozic,
> podezelskega relikta v urbani Ljubljani in bi imel ponovljeno linijo 13.
> Koncna postaja 20 v Fuzinama je ob travniku, stran od naselja (vendar na
> primerni razdalji). Brez veze.
> Tehnicni in funkcionalni smisel koncne postaje je, da v pribliznem premeru 1
> km, ali 15 minut hoje, pobira kar se da veliko potnikov. Tu soferji
> zasciteno v kontejnerjih opravljajo potrebo, potniki pa pod nadstresnico
> cakajo, da sofer opravi, pomalica, opravi pogovore po GSM, kar med voznjo ne
> sme, ali cakajo kar tako, ker jim je to vsec. Ce je taka postaja zares na
> koncu mesta, potem te vloge ne izpolnjuje, razen ce ni ob parkiriscu "park
> and ride", kjer pobira podezelane in obmestjane, ki bi sicer delali guzvo s
> svojimi golfi JD (generacija 1 in 2) po mestnih ulicah, pretezno pa
> plocnikih. V takem primeru se rob mesta smiselno zabrise oziroma potegne tja
> do Kamniskih Alp, Logatca, dolenjskih gricev ipd.
> Mislim, da sodobno mesto robov nima. Navadno je tam neko urbanizacijsko
> sranje grdih his, smeti, svakojakih odpadkov, ki praviloma zavraca kakrsno
> koli mogoco racionalno misel. Gre za dekonstruiran prostor, kjer red nikoli
> ni bil misljen, kaos pa tudi ni bil omogocen. Sracje gnezdo pac (Koseski
> bajer tudi sodi v to kategorijo), se manj kot selendra.
> Torej, koncnih postaj praviloma ni treba uvrscati v racionalni okvir
> mestnega organizma, temvec kot razmetane artefakte, formo vivo na 148 km2.
> Vsaka zase je fajn, ce le oblikovalci ne bi tezili k poenotenju in skupnem
> oblikovalskem izrazu. Nedavno je bil organiziran natecaj za nove
> nadstresnice (kot ves). Yours truely je predlagal, da so postajalisca
> posameznih linij razlicna, po vzoru na postaje metroja v Stockholmu. Vsaka
> postaja je artefact, vsaka linija svoja kompozicija, instalacija, you name
> it. Super! Mi pa po modernisticno vse enako, jednoobrazno, po PS i tako to,
> yours truely pa je bil ozmerjan za divjaka?!
> Skratka, urbanist ce zeli delati uresnicljivo in sorazmerno nemotece mora
> opazovati. Cas opazovanja je odvisen od objekta opazovanja. Lahko en dan,
> lahko mesec, najbolje pa kar eno leto (vse letne case) ali nekaj let
> (dialektika, razpadanje, dinamika rabe, asociativni dodatki, npr. grafiti,
> prizidki, dodatki, vandalizacija itd.). No, vidis nismo si povsem vsak sebi.
> Zapiram ta e-post z sklepno mislijo: Koncna postaja (KP) je predvsem
> utilitarni objekt. Razmestitve KP ne soupadajo z robom ali koncem mesta.
> Tega ni. Je pa neka amorfna struktura, ki kot koralni greben obkroza
> sorazmerno racionalne svetove naselij in povsem racionalni svet naravne
> krajine. Zato KP ne postavljajo meja, ker jih ni. KP je le artefact,
> zabrisan v tri krasne. Ce je svet okoli nje sracje gnezdo tudi prav, to s KP
> nima nobene vzrocne zveze.
>
> dezurni urbanist IS
>
>
>

----- Original Message -----

From: "intima"
To: "Dejan Habicht"
Sent: Thursday, December 06, 2001 9:06 PM
Subject: Re: koncne postaje > dragi dejan,

>
> jaz sem vedel ze vnaprej. cisto zares sem vedel, da bo stala, ko
> bojo tvoje koncne postaje fertik in pofotkane. in nisem zdaj cisto nic
> presenecen, ko gledam to dezelo sredi mesta. se tista najbolj
> sredomestna je podezelska. mi pa je prav fino gledat te slike, ker
> me spominjajo na studentska leta, ki sem jih vglavnem prezivel na
> avtobusu (in se mi je to zdelo normalno). in, ja, se spomnim vonja,
> zvoka, pa takih reci, ampak najbolj pa sta mi ostala v spominu
> pogled skozi okno avtobusa in cakanje na koncnih postajah. midva z
> bajci sva namrec v zistih casih zivela zelo, "determinirano" "koncno",
> na samih koncnih postajah. v crnucah, novih jarsah, na dolgem
> mostu in v rakovi jelsi. od roba do roba. sva bla taka koncna cloveka.
> zmeraj na busu. od do. izpit za avto sva oba naredila komaj pri
> tridesetih. in se spomnim, kako sem stal na postaji v novih jarsah in
> gledal avte, ki so vozili mimo in si mislil, kako hudica znajo ti ljudje
> vozit, jaz da se tega ze nikoli ne bom naucil. in sem jih obcudoval in
> jim zavidal. in v dimu izpusnih plinov, zacinjenim z lahkim zahodom
> (west lights) cakal na bus, vedno totalno natovorjen, preklet in
> preklinjal.
>
> potem, ko sva dobila avto, sem se vozil samo z avtom in pocasi
> pozabljal na koncne postaje, in tiste vmesne, ki so lahko tudi
> koncne. in sem se peljal z avtom tudi sto metrov stran v trgovino.
> zares.
>
> potem sem sel pogledat ven, kako tam vozijo avtobusi. najbrz tam
> nisem videl veliko koncnih postaj, ne vem, se ne spomnim, ampak
> najbrz nisem. mi je bilo pa vedno tezko na in v kolektivnih prevoznih
> sredstvih in mi je se zdaj. kjerkoli. tezko mi je it na bus, tezko na
> vlak. ni mi tako zelo tezko na metro, ne vem zakaj, ne znam povedat.
> mogoce zato, ker je pod zemljo in ne vidis, kje se vozis, pa ker hitro
> prides tja, kamor si namenjen, mogoce pa zato, ker so koncne
> postaje metroja zelo dalec in jih ponavadi ne obisces. samo eno
> sem enkrat na jugu pariza. rece se ji "stalingrad". super ime za
> koncno postajo! enkrat jo moras pofotkat :)
>
> zato me gledanje tvojih koncnih postaj (raje imam tiste male
> crnobele) odnese nazaj in mi porine cmok v grlo. vse sivo. mrzlo
> jutro. walkman v uhah in rdeci album pankrtov presnet na kaseto. in
> pero prerosko govori: "levo, desno, en dva tri, laz resnica zdej vec
> ni. vostocnje kamunjisti, zapadnje kapitaljisti. in na sredini jebeni
> humanisti."
>
> se vidimo jutri na zuru,
> tvoj igor
>
>

----- Original Message -----

From: "Marjetica Potrc"
To: "Dejan Habicht"
Sent: Thursday, December 06, 2001 8:04 PM
Subject: Re: koncne postaje

> Zivjo Dejan,
> si me razveselil z Ljubljano :)
> marjetica
>
>

----- Original Message -----

From: Irena Štaudohar
To: Dejan Habicht
Sent: Friday, December 07, 2001 12:34 AM
Subject: praznina

dragi dejan, tvoje koncne postaje so mi zelo vsec. potapljala bi se vanje.
praznine so prostori za globinska potapljanja na dih seveda, brez kisikove bombe. tvoje so take, antonionijevske.
nikoli nisem pravzaprav mogla razumeti svoje fascinacije nad urbanimi prostori, ki so prazni in ki so pripravljeni
in sele cakajo na svoje obiskovalce. in pravzaprav delujejo kot kaksna posebna bitja. clovesko. paradoksalno, ne?
sele cez nekaj casa sem dojela, da je vse to povezano z mojim navdusevanjem nad samoto. opazis jih lahko samo sam
in to v najbolj neznosnih urah za telo. pozne noci ali zgodnja jutra. arhitekture (kakrsne koli ze) v cakanju.

z anjo medved sva pred leti delale v kapelici projekt nocne frekvence (ali si bil tam?). no, to ti govorim za to,
ker so mi bile tiste slike tudi zelo blizu - posnetki nocne voznje z avtomobilom - prazna pokrajina ter posnetki,
ki so jih zabelezile razlicne avtomatske varnostne kamere - prazni hodniki, prazne avtobusne postaje, terase,
vhodi v banko, vse skupaj pa je bilo podlozeno z zvoki, ki jih je aljosa nelegalno snel iz nocnih mobitelovih
pogovorov - ponoci so telefonski pogovori polni tisin in so pocasnejsi, polni neuresnicene ljubezni in nekega
vsakdanjega hrepenenja. kot nocni prazni prostori so. cakajo. dihajo. vzdihujejo. tiho. sepetaje. smesno je bilo
to, da kadarkoli sem po otvoritvi prisla med te slike v zatemnjeno kapelico, sem tam zalotila dva ziva zaljubljenca,
ki sta se med temi slikami poljubljala in objemala. tudi na otvoritvi je bilo tako. polnila sta sliko s svojo strastjo,
kot bi to storila v realnosti, ker sta si zelela biti sama. vsec mi je bil video posnetek, ki ga je anja naredila na
eni od obvoznic, ko sta zvecer s snemalcem na eni izmed ljubljanskih obvoznic cakala na trenutek, ko se ob avtocesti
prizgejo luci, ki osvetlujejo avtocesto. vedno sem ji zavidala ta trenutek, ko je to dozivela in posnela.

no, ko sem gledala tvoje fotke sem imela isti cuden obcutek te zavisti - bil si tam, v zgodnjem jutru in posnel praznino.
trenutek torej s katerim se lahko bolj identificiram kot s kaksno dramo. smesne so te individualnosti in njeni pogledi.
to je to. hm. pa je v bistvu se vec.
pozdravi lepo, lepo tanjo. irena

----- Original Message -----
From: "Rene"
To: "Dejan Habicht"
Sent: Friday, December 14, 2001 1:44 PM Subject: Re: koncne postaje

> dragi dejan,
> prva stvar, ki mi je prisla na misel ob pogledu na male cb fotke teh
> praznih, tihih, brezcasnih (zdi se mi, da sem jih videla 'v zivo' prvic
> v casu moje srednje sole, ko sem prisla v lj in bili so tocno taki - ce
> bi mi rekel, da so fotke stare cez dvajset let, bi za vecino verjela -
> izjem je malo) prostorov, je bila zelja, da bi jih zlepila v neskoncni
> trak in se znotraj njega zavrtela - nekje tukaj vmes je torej mesto -
> hm... kje, kaksno? koncne postaje so resda na obrobju mesta, izjemoma v
> mestu, toda vseeno me preveva en cuden obcutek glede tega, kar je vmes.
> tezko si v tem neskoncnem traku zamisljam 'mesto'. tisto, kar mi ta
> beseda asociira, ce ne mislim ravno na ljubljano. igor omenja parisko
> metro postajo stalingrad - ha, ja, ta je nekaj drugega. totalno drugacna
> od centra mesta, na robu, ampak ultra urbani predel, ki daje slutiti, da
> je to obrobje 'mesta' in hkrati, da tam mesta se ni konec, ker se to
> siri kot vulkan in ceprav se na sirokih obrobjih ne imenuje vec pariz...
> saj je podobno z ljubljano - crnuce so ze dolgo del ljubljane, toda za
> staroselce, ki jih poznam, so se vedno vas pri ljubljani in tisti bloki,
> ki so jih sezidali v zadnjih letih, so le moteci elementi, saj je od
> mesta tja prislo le spalno naselje, tezko bi govorili, da tudi
> infrastruktura. ena cudna mesanica vasi in mesta je to.
> redkokatera koncna postaja mi daje vtis necesa, kar bi imenovala
> predmestje. (ker predmestje obljublja mesto za sabo) Ha, ha, mogoce pa
> imamo v ljubljani le tako dolge proge mestnega prometa, da sezejo
> predalec ven iz mesta in zdaj cisto po nepotrebnem piskam in ljubljani
> odrekam del njene 'mestnosti', da ne recem urbanosti.
>
> in se vprasanje: kako zgodaj zjutraj si moral 'dezurati', da so tako
> prazne? ali je to hip, ki si ga moral cakati ali so kar prazne in prazne
> in se potem naenkrat napolnejo, oz. nekdo pride mimo? si se tja in nazaj
> vozil z busom ali z avtom? .............. ce z busom, si predstavljam,
> da je bila to posebna izkusnja: 34-x iz relativno praznega mesta na
> prazno koncno postajo in nato nazaj v mesto, ki se je medtem, skupaj z
> avtobusom, od postaje do postaje bolj polnilo. vsakic druga relacija,
> obcutek podoben, ponavljanje akcije ... kako je pravzaprav bilo? te poti
> bi si rada enkrat privoscila (ze zdaj priznam, da si jih v resnici zelo
> verjetno ne bom, ker bom zeljo prestavila na pocitnice, takrat pa se bom
> hotela naspati in ne vstajati ob urah, ko na cesti ni nikogar... ) no,
> ja, kako je torej bilo? so bile same poti tudi zanimive, kot si jih
> predstavljam?
>
> fotke, ta crno beli trakec in posamezne povecave, si prav z zanimanjem
> ogledujem odkar si jih objavil, hvala, ker si vstajal zgodaj zjutraj in
> nam jih prinesel na pladnju (he, he), isto velja za pst tocke (upam, da
> ne bos pozabil ponoviti kolesarskega izleta)
> lepo pozdravi tanjo,
> rene
>
>

----- Original Message -----
From: "Blaz"
To: "Dejan Habicht" Cc:
Sent: Friday, December 14, 2001 2:58 PM
Subject: Re: get konektid

Hej.
>
> Kar ti je Ziga omenil v glavnem drzi. Na Akademiji za arhitekturo v
> Rotterdamu sem raziskovalec in 'project coordinator'. Podrocje
> mojega dela pa je v glavnem sodobno mesto ter procesi, ki ga
> oblikujejo in spreminjajo. Predvsem automobility.
>
> Z Zigatom sodelujeva ze dalj casa. Kar se mene tice predvsem
> zato, ker verjamem, da je moc s pozicije arta velikokrat
> enostavneje razkrivati nekatere procese v druzbi in prostoru. V tem
> smislu je razumeti tudi Zigatov T=D2 in tako razumem tudi tvoj
> mapping postajalisc... Tudi zato, ker overview nad mestom ni vec
> mozen - morda nikoli niti ni bil - in potemtakem odkrivamo zgolj
> fragmente. Ti pa (lahko) v sebi nosijo informacije tudi o celoti, torej
> mestu. 'Localizing the global.' Bruno Latour. Francoz. Morda ga
> poznas, se je s podobnimi recmi ukvarjal. Sicer pa je mislim
> sociolog.
>
> Postajalica kot jih odkrivas se mi zdijo posrecena zaradi dveh
> stvari. Prvic - po karakterju so urbana, mestna, po izrazu pa...
> hm... vsakrsna. Na ta nacin problematizirajo vprasanje urbanosti,
> kar vsaj mene na primeru Rotterdama precej zanima. Pokaze se
> namrec, da prostori, ki izgledajo 'kao urbano' to niti niti niso.
> Shopping malli recimo, ki so super nadzorovana okolja, gated ipd.
> In obratno - nekatere revne soseske, na izgled mnogo bedne, po
> vsebini in rough atmosferi pa denimo precej blizje mojemu
> razumevanju urbanosti. In podobno je, si predstavljam, z nekaterimi
> postajalisci, ki nase verjetno vezejo tudi druge aktivnosti, kot zgolj
> osnovni namen. In drugic - postajalisca, promet, mobility,
> infrastruktura itd so fenomeni, ki se pojavljajo povsod. V vsakem
> mestu. Razlikuje pa se nacin uporabe. Kultura mobilitya, kultura
> prometa in... ce hoces kultura postajalisc. Tvoj mapping to lepo
> odkriva. Bi bilo zanimivo narediti projekt tukaj, v Rotterdamu, pa
> primerjati...
>
> V Ljubljani bom v ponedeljek in torek, se javim Zigatu.
>
> Pozdrav,
>
> B.
>
>

--- Original Message -----
From: "Rene"
To: "Dejan Habicht"
Sent: Tuesday, December 18, 2001 5:47 PM
Subject: Re: koncne postaje II

> cao dejan, se enkrat
>
>
>> o odnosu do koncnih postaj pa mi je vceraj zabel omenil, da je v studentskih
>> letih, na mesecno izvedel nekaj sight seeing tur po ljubljani. od koncne do
>> koncne, v razlicne smeri. midva sva nekaj podobnega pocela v bankoku. zelo
>> zelo zanimiv nacin orientiranja v prostoru.

> ja, midva pa sva to pocela v parizu - najprej s podzemno - najbolj me je
> fasciniralo to, da ni bilo konca presenecenj - ko si na neznani postaji zlezel
> iz luknje in si bil, po prebivalcih in vtisu mesta sodec, na drugi celini. ko
> nama je blo dost francoskih muzejev sva sla v afriko ali azijo ali neko drugo
> francijo. najbolj se spomnim vonjav teh razlicnih predelov - druge zacimbe v
> zraku, drugacni zvoki mnozice, druge barve...in razlika med njimi, ki je bila se
> bolj ocitna, ker si bil zjutraj tu in popoldan drugje.
> ko se nama je po dveh mesecih carte orange iztekala, sva si privoscila krozno
> voznjo z busom po notranjem obrocu, tistem, ki loci strogi pariz od periferije
> (ki je pravzaprav se vedno pariz, le tisti iz notranjosti obroca tega nikakor
> nocejo slisati) in izstopala kjer se nama je zazdelo. na nekaterih postajah si
> lahko dolocil, kaj je 'zunaj' in kaj 'notri' ('notri' je v mojem spominu v
> nekaterih predelih bolj podoben stereotipni pariski ulici, takoj za obrocem (ki
> je obicajna ulica, nikakor ne kaka hudo siroka vecpasovnica, saj to se ni katera 
> od sodobnih obvoznic- te so seveda bolj zunaj) pa se tipicna struktura (tega)
> mesta bolj razbije. poskusam si zamisliti, kje tak obroc tece cez ljubljano -
> kje bi ujel tako (ne)mejo med notri in zunaj. bi to lahko bila PST?
> in ob tem, spet z mislijo na tvoje fotke koncnih postaj, se spomnim berlina pred
> padcem zidu. pogled cez zid, ceprav sredi mesta, je nudil podobne poglede, kot
> nekatere od tvojih fotk. in ne morem pozabiti 'slepih' postaj podzemne, kjer se
> vlak na poti z zahodnega berlina v drug del zahodnega berlina ni ustavljal, saj
> je preckal, preskocil in ce bi se dalo spregledal, del poti - tiste postaje, ki
> so bile pod vzhodnim berlinom in v katerih je gorela le ena zarnica, ki je
> svetila le toliko, da si, ko si se peljal mimo, zaslutil silhueti dveh tihih
> strazarjev. ni bilo koncnih postaj, meja pa je bila tako ocitna...
>
>
> se vidmo te dni negde izmedju toga i onoga,
> lepo se mejta,
> rene

----- Original Message -----
From: "Dejan Habicht"
To: "Rene"
Sent: Wednesday, December 19, 2001 12:43 PM
Subject: Re: koncne postaje II

>
> hja pariz. lepo si se ga spomnila. eden prvih primerkov namernega in
> sistematicnega fotkanja predmestja je prav delo eugena atgeta. leta 1898 je
> zacel fotografirati pariska predmestja, menda iz zelo prozaicnega razloga:
> atget je zivel od tega, da je americanom, ki so v parizu studirali
> slikarstvo prodajal fotke, po katerih so malali. fotke pariskih predmestij,
> ki niso bila najbolj varna pa je lahko prodajal po bistveno visjih cenah,
> ker so veljala za eksotiko. prozaicni razlogi seveda ne izpodbijejo
> atgetovih fotografskih kvalitet. ker se je dobro zavedal, da stvari jutri ne
> bodo take, kot jih lahko danes posname, je zacel sistematicno fotkati prav
> hise, namenjene rusenju. to je pocel do smrti, leta 1927. bil je dober
> prijatelj mana raya in pri njemu tudi spoznal njegovo "amerisko ucenko"
> berenice abbot in ji zapustil precejsen del svoje fotografske zapuscine.
> leta 1928 je goro materiala uredila in leta 1930 postavila prvo atgetovo
> razstavo in knjigo (po drugih virih, je bilo to leta 1929). jasno, da se je
> punca navlekla njegove sistematicnosti in ljubezni do urbanega in je leta
> 1935 uspela dobiti drzavno stipendijo za podoben projekt v new yorku. zadeva
> je izsla leta 1939 pod naslovom changing new york. zanimivo, skoraj 100 let
> je trajalo, da je prislo do zavedanja mestnega robu, ne kot sramote temvec
> kot realnosti. v zacetku devetdesetih so nizozemci, ki uspesno morju kradejo
> zemljo, zaceli sistematicno stipendirati dokumentiranje sprememb. tako v
> mestu kot podezelju. s podobnimi pobudami so jim sledili na svedskem, v
> franciji, nemciji, avstriji in italiji. skratka skrajni cas, da se to zgodi
> tudi pri nas.
> s tanjo sva ze pri projektu dom... zastavila nekaksno drugacno topografijo
> ljubljane. s koncnimi postajami sem lahko ugotovil, da v ljubljani ni ostre
> meje med centrom in podezeljem. na poti spominov in tovaristva, ki kazejo
> mestni rob iz leta 1942 pa lahko opazis, da se linija zice pogosto pokriva z
> linijo ljubljanske obvoznice. da se je mesto, le za bezigradom in v siski,
> krepko raztegnilo cez stari rob.
> za naslednje leto nacrtujem topografijo po tretjem kljucu, ki od dalec
> spominja na "you, the city" fione templton, dolocene podobnosti pa bi se
> dalo najti tudi pri tvojem belezenju mesta po poloninem kljucu. evo tukaj pa
> se rodi zvisana potreba po kaksni skupni kavi, ker bi rad malce osvezil
> zadevo, ki si jo predstavila na razstavi Okus po mestu.
>
> no, kaj boste kaj poceli v teh adventnih dneh?
>
> ful lepo se mej,
> D.
>
>
>
>
___________________________________________________
> ...fundamental photography ...
> http://www2.arnes.si/~dhabic >
>