Skozi okno luna gleda,
kot srebrna žoga je,
s sabo je prinesla nočko
in poljub od mamice.
Droben škratek se prikrade
na blazino kjer mižiš,
nežno ti poboža noska,
ti pomaga da zaspiš.
Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.
Zvezde prebudijo sanje
in junake iz pravljice,
vse igrače oživijo,
zlezejo iz škatlice.
|
Veverica z repom miga,
grize svoje lešnike,
medo pa zaspano kima,
ker ga noč zbudila je.
Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.
Zdaj le zaspi, očke zapri,
do jutra še daleč je.
Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.
Zdaj le zaspi, očke zapri,
do jutra še daleč je.
|