Pamir 2006

alpinistična odprava

PAMIR 2006

9.7 do 30.7.2006

Pik Lenin 7134

Cilj odprave v Pamir, predgorje Himalaje, je bil 7134m visok Pik Lenin. Gora se nahaja na meji med Bivšima sovjetskima republikama Tadžikistan in Kirgizija, ki sta sedaj samostojni državi, in je tudi najvišji vrh Zaalayskega pogorja. Tehnično ni zahtevna in ponuja tudi možnost smučanja z vrha.

Člani odprave

Odpravo v organizaciji kranjske agencije Lifetrek so poleg naju z Dragom Frelihom iz PK Škofja Loka sestavljali še: vodja odprave Boris Strmšek (AAO Maribor Matica), Veronika Viltužnik (AK Ravne), Sonja Garmuš-Bezek in Primož Bezek (AO Ljubljana Matica) in Simon Tušar (AO Cerkno).

Proti Kirgiziji smo se odpravili v nedeljo 9.7. Preko Istanbula in Biškeka, glavnega mesta Kirgizije, smo v sredo 12.7 dosegli Oš. Od tu nas je naslednji dan čakala dolga vožnja s tovornjakom do baznega tabora na Lukovih Poljanah (3800m).

Prva aklimatizacijska tura je tako sledila v petek 14.7. povzpeli smo se na neimenovan vrh v grebenu nad ledenikom Lenin, od koder tudi prvič v meglicah vidimo cilj odprave. Sestopimo v bazni tabor.

V tabor I (4400m), ki leži na ledeniku Lenin in je oddaljen od baznega 7km se odpravimo naslednji dan, v soboto 15.7. Del opreme nam do tu dostavijo s konji, s katerimi tudi zalagajo zadnji oskrbovani tabor. Tabor II (5300m) leži že višje na gori, pot do njega pa je strma in prepredena z ledeniškimi razpokami. Tja se opravimo po dnevu počitka v ponedeljek 17.7., del opreme pa nam do tu prinesejo višinski nosači. Tudi tu sledi dan počitka. 19.7. z Dragom postaviva tabor III (6100m) pod Vrhom Pik Razdelnaja. Ostali se vrnejo počivat v tabor I. Po še enem dnevu počitka se tudi Drago odloči sestopiti v tabor, sam pa se odpravim nazaj v tabor III z namenom, da naslednji dan poizkusim doseči vrh. V tabor II se vrnejo ostali člani odprave. V soboto 22.7. ob 6. uri se v jasnem toplem in mirnem vremenu namenim proti vrhu v družbi sedmih nepoznanih alpinistov. Štirje na poti obrnejo, s Poljskim alpinistom pa skupaj po devetih urah doseževa vrh. Odsmučam do tabora III, ker me že čakajo ostali člani odprave.

Drago se medtem že povzpne nazaj v tabor II. Naslednji dan, v nedeljo 23.7., odsmučam nazaj v tabor I in natu sestopim do baznega tabora. Na poti srečam Draga, ki v družbi petčlanske ekipe iz Elektro Ljubljana (v Kirgizijo so prišli 4 dni za našo odpravo) napreduje v tabor III. Ostali medtem napadejo vrh. Sonja, Primož in Boris ga dosežejo. Boris z vrha tudi smuča. Naslednji se dan Drago skupaj z drugo slovensko odpravo odpravi proti vrhu. V viharnem vremenu obrnejo na višini 6400m. Drago sestopi v tabor III, ostali pa sestopijo proti bazi. V torek 25.7. v vetrovnem vremenu ponovno poskusi in sam doseže vrh, s katerega tudi smuča. V bazni tabor se vrne 26.7, tik pred našim odhodom proti domu.

Drago na vrhu

Na poti se za en dan ustavimo v Ošu, nato pa preko Biškeka in Istanbula nadaljujemo proti Sloveniji. Domov se vrnemo v nedeljo 30.7.2007

Z Dragom naju je ob vrnitvi domov na loškem gradu pričakalo lepo število sorodnikov in prijateljev. Vsem se za lep sprejem lepo zahvaljujeva, poleg tega pa bi se rada zahvalila tudi vsem ostalim, ki so spremljali najino pot in seveda tudi vsem sponzorjem, ki so odpravo podprli tako finančno, kot tudi z opremo.

Drago Frelih