NEKAJ O SEBI

je najtežje napisati, za nekaterega si čudak .za drugega si idol a ljubezen do gora in plezanja je pot in način življenja, ki ga izbereš in me spremlja skozi moje življenje . Ni mi mar, za besede drugih, poslušam svoj notranji glas in hodim po poti, ki jo vidim z svojimi očmi. Težka je ta pot, saj večina ljudi ne zna in ne zmore hoditi po moji poti ,zato si obsojen .

 Junak postaneš čez noč, ko si na prvi strani nekega tiska a že naslednji, dan nekdo drug obriše rit z tvojo sliko. Tako je življenje alpinista. Čudoviti trenutki, ki ostanejo v tvojem srcu ,pa doživi nihče drug, kot samo ti. Samo ti, začutiš moč topline sončnega žarka ,po ledeno mrzli noči, ko stopiš na vrh gore , ki ti je dovolila prit na vrh in se zazreš v nov dan. Spust s smučmi po celcu, ki se svetlika v kristalno čistem jutru , mehka belina ob polni luni in kristalni noči, moč človeka nad veličino vesolja, da vse to začutiš ,da je življenje vredno, toda prekratko ,da bi ujel zvezdo repatico pa čeprav samo za rep. Vse te občutke nebi nikdar začutil in spoznal, če nebi tistega daljnega in usodnega leta 1984 pridružil alpinistom iz Železnikov . Kar lepa doba alpinizma je za mano , toda do gora imam še vedno spoštovanje, kljub velikim izkušnjam se novih ciljev in projektov lotevam z vso resnostjo . Mogoče bom .......ravno zaradi tega postal nekoč star alpinist.

                  ko te prime,
                  so trenutki,
                 da preplezal bi gore'.
                 Z vrha bi zakričal:
                "Pustite mi svobodo,

                                  vi, ljudje! 

                                      (   Ana Balantič)