New Page 1

SPONZORJI

Občina Gorenja vas Poljane

Rodeo bolle optics

Januška Strojan Oblačila za prosti čas

TCG Unitech LTH

Parketarstvo Troha Hotavlje

Turistično društvo Selca

Marmor Hotavlje

http://www.gornik.si

Že vrsta let je minila, odkar je kakšna slovenska alpnistična odprava štela 14 članov. Letošnje poletje pa se je toliko alpinistov v Pakistan podalo s tremi cilji: stopiti na vrh K2 in se povzpeti na Broad Peak, če le mogoče po novi smeri v jugovzhodni steni. Teh ciljev odpravi ni uspelo izpolniti, a ne gre spregledati, da je mogoče za vsako odpravo, ki se loti osemtisočaka, pa se vrne domov cela in nepoškodovana, reči, da ji je uspelo. Poleg tega se je vodji odprave Ireni Mrak in Mojci Švajger uspelo povzpeti na enega od podvrhov Broad Peaka, tako da je Mojca postala četrta Slovenka, ki se lahko pohvali, da je dihala zrak na več kot 8.000 metrih.

Pod 12. najvišjo goro sveta, ki leži med Kitajsko in Pakistanom, je bilo letos poleti sicer zelo živahno. Prav to poletje je namreč minilo pol stoletja, odkar so se ljudje prvič razgledovali z vrha 8.047 metrov visoke gore. Prvi so se na goro povzpeli Avstrijci, katerih odpravo je vodil Marcus Schmuck. 50 let pozneje je avstrijski podvig pskušalo ponoviti res veliko število alpinistov; na kakšen za plezanje primeren dan je bilo na gori tudi po 200 alpinistov, sicer pa je v baznem taboru na približno 5.000 metrih nadmorske višine na svojo priložnost za zavzetje gore čakalo 29 odprav. Kljub številčnosti pa se jih je na koncu avgusta lahko le nekaj več kot 50 pohvalilo, da jim je uspelo priti na vrh.

Razlog za na prvi pogled majhno uspešnost je bilo vreme, ki letos alpinistom res ni bilo naklonjeno. V običajnem poletju se je mogoče nadejati, da bodo tako imenovana vremenska okna lepega vremena trajala približno šest ali sedem dni, letos pa so bistveno manj – po dva ali tri dneve. To je vsekakor premalo, da bi alpinistom uspelo premagati tri tisočake višinske razlike, ki bazni tabor ločijo od vrha. Standarna višinska razlika, ki jo alpinisti premagajo v enem dnevu, je na najvišjih vrhovih sveta, kjer že primanjkuje kisika in kjer je vsak korak napor, približno kilometer.

Ob slabem vremenu jo je enajstim slovenskim alpinistom, ki so se ji pridružili še dva Nemca in Italijan, zagodla še ena nevšečnost: ko so se povzpeli v višinski tabor 3, so ugotovili, da del njihove opreme manjka. Na gori ni bilo nekaterih šotorov, manjkal pa je tudi del alpinistične opreme. Krivca niso našli, saj je potencialnih krivcev dovolj: kadar je na gori tako veliko ljudi, kot jih je bilo letos, kradejo, nepalske šerpe, ki si delo iščejo v Pakistanu, pa tudi odprave druga drugi. Od 600 kilogramov šotorov, alipinistične opreme, obleke in višinske hrane, ki jih je odprava poslala v Pakistan vnaprej, tako vsa prtljaga ni prišla na cilj.

Že omenjeni Irena in Mojca ter Nejc Breščak, Matej Kovačič, Drago Frelih, Mira Zorič, Ludvik Golob, Andrej Zorman, Benjamin Blažič, Kazimir Perko, Janez Levc, Sepp Stiler, Franz Seiler in Marco Schenone pa se kljub temu niso dali. Prav vsi so se dvakrat lotili Broad Peaka in vsem je uspelo priti na 7.000 metrov. Po dveh poskusih se je pol odprave vrnilo domov, preostalih sedem pa se je še enkrat iz baznega tabora podalo proti vrhu. Na približno 7.700 metrih sta jih ustavila globok sneg in močan veter. Ko je bilo vreme končno primerno še za četrti poskus, so ostali samo še štirje člani odprave. Ludvik in Matej sta poskušala na vrh po novi smeri, a ko sta prišla do tretjega višinskega tabora na 7.000 metrih, sta ugotovila, da je bil ukraden njihov šotov in vsa oprema v njem. Ludvik se je zato obrnil, Matej pa nadaljeval do 7.800 metrov, kjer se je moral zaradi globokega snega, vetra in višinske bolezni obrniti. Zato pa sta mejo 8.000 metrov premagali Irena in Mojca, ki sta stopili na 8035 metrov visoki predvrh, a so jima neprijazne vremenske razmere preprečile, da bi se veselili zavzetja "čisto pravega" vrha.

Ker je bila ob njuni vrnitvi v bazni tabor že sredina avgusta, nista več imeli časa za naslednje poskuse na Broad Peak, ampak sta se premaknili pod bližnji K2, ki je bil njun drugi cilj. Ko sta se po desetih dneh čakanja na primerno vreme le lahko podali iz baznega tabora, sta se gore lotili po Česnovi smeri, a sta se morali zaradi slabega vremena in manjše nesreče tudi na K2 obrniti, časa za več kot en poskus pa konec avgusta ni bilo več.

Manjše ali večje nesreče v gorah niso redek pojav, in odprave si pri njih po najboljših močeh pomagajo med seboj. Dober primer za to je bila nesreča na K2, ki se je primerila članu ene od ameriških odprav. Eden od treh Američanov, ki so se skupaj povzpeli na vrh, se je namreč na poti navzdol poškodoval, se nekako privlekel del poti, naslednji del pa so mu pomagali tudi drugi. Ker pa ni več mogel normalno hoditi, ga je bilo treba v dolino poslati s helikopterjem. Kmalu so ugotovili, da je v slovenski odpravi tudi gorski reševalec, in Drago je bil nato zadolžen za natančno usmerjanje helikopterja na ledenik, na katerega so drugi člani odprave pomagali odnesti ranjenega Američana. Akcijo, v kateri si je Drago za svoje zasluge prislužil sok in arašide, bo mogoče videti tudi na velikem platnu ali malih ekranih; ameriška odprava je namreč "spotoma" snemala še film o vzponu na goro, in spremljala jo je ekipa, ki je zvesto posnela vsak korak alpinistov.

Poleg izkušenj z gorskim reševanjem pa so imele tuje odprave vsaj še en razlog, zakaj so hodile k slovenski odpravi – naši alpinisti so se lahko namreč pohvalili z najtočnejšimi vremenskimi napovedmi, ki so visoko v gorah lahko življenjskega pomena. Z Agencije RS za okolje sta se po satelitski zvezi vsak dan oglasila Andrej Pečenko ali Andrej Velkavrh in alpinistom napovedala vreme točneje kot vsi njuni mednarodni kolegi.

Čeprav odpravi pod vodstvom Mrakove ni uspelo izpolniti uradno zastavljenih ciljev, pa se člani odprave, ki se z alpinizmom vsi resno ukvarjajo v svojem prostem času, ne nameravajo vdati. Na svoj podvig gledajo filozofsko – alpinisti se pri vzpenjanju na goro bojujejo sami s sabo. Vsak korak je težak, vsak korak je izziv zase. Če se poklopijo prave vremenske razmere, fizična pripravljenost in drugi dejavniki – krasno. Tudi če se ne, pa si bogatejši za veliko izkušenj, ki bodo pomagale pri naslednjem vzponu. Če bo šlo vse po načrtih, bosta vsaj za nekatere člane to Nanga Parbat in Gasherbrum.

Danes je Drago z nekaterimi člani odprave odšel proti dolini. Načrtujejo pet dni hoje po ledeniku in en dan vožnje z džipom do Skarduja.

Drago je z preostalimi člani odprave 28. 8. dosegel drugi, naslednji dan pa tretji višinski tabor. Ponoči so hoteli na vrh. Zaradi močnega vetra in poslabšanja vremena so spremenili plan in hoteli počakati na izboljšanje. 31. 8. so kljub težavam nadaljevali. Zaradi globokega snega, vetra, mraza so Mira Mojca, Iki in Irena obrnili na višini 7700m, Drago in Andrej pa na višini 7500m. Drago je v vetru celo izgubil rokavico. Na hribu so pobrali večino opreme ter včeraj ponoči sestopili v bazo, kjer zdravijo omrzline in si nabirajo moči.

Vreme celotno ekipo še kar drži v bazi. Za naslednje dni napovedujejo izboljšanje. Čas se je iztekel, oprema je pa ostala na gori. Odločili so se, da bo sedem članov odprave odšla proti domu. Irena, Mojca, Andrej, Mira, Iki, Matej in Drago pa bodo ostali in še enkrat poskusili doseči vrh ter odnesti opremo v bazo. Datum odhoda domov bodo zvedeli kasneje, ko bodo uredili formalnosti.

Danes so se po štirih dneh vrnili z gore. Mira Iki, Sepp, Mojca, Irena in Drago so dosegli tretji višinski tabor na 7050m in so morali zaradi slabega vremena obrniti.

Zaradi obilnega sneženja so se več dni zadrževali v bazi. Ker se vreme izboljšuje, bodo jutri Mojca, Beno, Marco, Sepp, Irena in Drago odšli iz baze, skušali okrepiti 3. višinski tabor in nadaljevati proti vrhu.

Vreme je slabo. Vrnili so se v bazo, utrujeni, a zagnani za naprej. Želijo čim prej nadaljevati, s šotori in ostalo opremo okrepiti višinske tabore.

Drago se je javil z 2. tabora, ki je na višini 6400 m. Po dolgem času je lepo vreme.

Včeraj so prispeli v bazo (4900m) in postavili ABC pod goro Broad Peak. Jutri bodo šli že na goro postavljat 1.tabor.

Po dveh dneh hoje so prispeli do ledenika Baltoro. Hodili so po 5 ali 6 ur na dan. Klub temu, da so že precej visoko, jih je pri hoji pošteno grelo. V naslednjih dneh jih čaka še 62 kilometrov hoje po ledeniku do baze.

Šele danes so prispeli v Askole. Na poti so se ubadali z podori in plazovi. Večinoma dežuje. Jutri začnejo 6-dnevno pešačenje do baze.

Po 750 km vožnje so prispeli v Skardu. Danes bodo pripravili tovore po 25 kg za nosače. Naprej se bodo jutri odpeljali z džipi do Askole, od tam pa nadaljevali peš do baze.

Danes so imeli maratonsko vožnjo, saj so se vozili kar 14 ur po "udobnih" cestah. Prispeli so do Cilosa. Jutri nadaljujejo z vožnjo.

Potovanje poteka hitro,saj so že zjutraj prispeli v Islamabad. Tu so lahko akumulirali toploto, ker je temperatura v mestu tudi 40 stopinj. Klime delujejo na vsakem koraku. V hotelu se jim je pridružil zvezni oficir, ki jih bo spremljal.

Po slovesu od domačih, prijateljev in znancev, so danes vsi slovenski člani odprave zjutraj z Brniškega letališča odpotovali v Munchen, od tam pa so že zvečer prispeli v mesto Doha. Doha je mesto v državi Katar, (Združeni arabski emirati).

Člani odprave: Mojca Švajger, Mira Zorič, Benjamin Blažič, Jernej Breščak, Drago Frelih, Ludvik Golob, Matej Kovačič, Janez Levc, Kazimir Perko, Andrej Zorman

Bliža se dan odhoda. Na pot odhajamo 24. 6. 2007 iz Brnika ob 6.50. Pot nas bo vodila iz Pučnikovega letališča v Minhen, nato naprej v Istambul, iz Istambula pa v Islamabad. Naša oprema, ki smo jo poslali z kargom je prispela že v glavno mesto Pakistana Islamabad.

Iz agencije so nam sporočili ,da so cariniki odprli dva soda in je bilo vse ok.

Čaka nas še plačilo carine, prevoz in nošnja opreme po ledeniku Baltoro ki je dolg 62km do baznega tabora pod Broad Peak.

Pot po ledeniku bo trajala kar, sedem dni in se dvignemo na višino 5200m posebnost naše odprave je da smo ena prvih ekoloških odprav. Na odpravi uporabljamo ekološka čistila, ki jih je sponzoriral Henkel, s sabo pa ne bomo vodili živih mrtvakov (koze ,ovce,jake, ki jih pustijo na ledeniku v baznem taboru brez hrane in so hrana za člane odprave, skozi vso odpravo) ampak bomo meso imeli v konzervah.

Javljali se bomo preko SMS sporočil preko satelitskega telefona, tako bo možno dobiti tudi vaše sporočilo na mojo gsm številko. Vzporedno potekajo informacije tudi preko spleta.

Priprave potekajo v polnem teku. Oprema je zbrana treba bo skrbno pretehtati , saj na letalo lahko nesemo samo 20 kg ostalo bomo poslali KARGO kjer Interevropa zahtevajo plačilo na kilogram prtljage 2,6 evra. Za mesec in pol pa se prtljage nabere kar precej. V petek 1. 6. 07. imamo še zadnji sestanek vsi skupaj tako da uredimo in razdelimo še zadnje naloge pred odhodom.

Zadeva: Prošnja za pomoč slovenski alpinistični odpravi “K2 in Broad Peak 2007”

V mesecu juniju bo na dvomesečno pot v pakistansko pogorje Karakorum odšla štirinajst članska alpinistična odprava, ki si je za glavni cilj zastavila vzpon v hitrem alpskem slogu (brez uporabe dodatnega kisika, brez pomoči višinskih nosačev in v enem zamahu, brez večkratnega vračanja v bazni tabor ) na drugo najvišjo goro sveta K2 (8611 m). Gora slovi po svoji težki dostopnosti in pa predvsem po svoji lepoti, zato je postala naš osrednji cilj. Pred tem se bomo izdatno aklimatizirali na sosednjem osemtisočaku Broad Peak (8047 m), kar nam bo olajšalo vzpon na K2.

Mednarodno ekipo bomo sestavljali izkušeni alpinistke in alpinisti iz Slovenije, Nemčije, Italije. Vsi udeleženci imamo za seboj že nekaj vzponov nad 8000 in 7000 m, vsi pa smo si edini predvsem v spoštljivem odnosu do gora. Prav zato smo se odločili, za okolju čimbolj prijazno odpravo, ki bo tako na poti v bazni tabor, v samem baznem taboru in tudi na obeh gorah pustila kar najmanj sledi, s seboj v dolino pa želimo prinesti veliko lepih vtisov, fotografij in dobrih izkušenj za naprej.

Seveda je tudi naša alpinistična odprava povezana z visokimi stroški zato vas prosimo za pomoč in vam ponujamo sodelovanje. Odprava že ima svoje spletne strani www.irena-mrak.com. Vabimo vas, da jih obiščete, na njih pa ste s svojim logotipom, povezavo… kot podpornik odprave predstavljeni tudi vi!

V upanju, da se boste odločili za sodelovanje Vas lepo pozdravlja Drago Frelih (www2.arnes.si/~dfreli2) član odprave.