Le četrtina osvoji vrh

Le četrtini alpinistov, ki se odločijo osvojiti vrh 7.134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju, uspe ta podvig. Julija je to uspelo tudi Dragu Frelihu iz Gorenjega Brda in Matjažu Cotarju iz Škofje Loke.

Ana Hartman

Člana Plezalnega kluba Škofja Loka Drago Frelih iz Gorenjega Brda in Matjaž Cotar iz Škofje Loke sta pretekli mesec stala na vrhu 7.134 metrov visokega Pik Lenina, druge najvišje gore Pamirja, ki je hkrati tudi ena najpopularnejših med alpinisti. »Čeprav se ogromno gornikov odloči osvojiti vrh, pa to uspe le četrtini. Sama pot po ledeniku ni tako zahtevna, večji problem je višina,« pravita alpinista, ki sta se v dolino spustila s smučmi. V Kirgizijo sta devetega julija odpotovala v organizaciji agencije v družbi petih drugih gornikov iz različnih koncev Slovenije, v Slovenijo pa so se vrnili 30. julija.

Zakaj sta se odločila za odpravo v organizaciji agencije?

Drago: »V gorah v Kirgiziji sem bil že dvakrat v lastni organizaciji in sem tako vedel, da tam vlada korupcija, da te hitro prinesejo naokoli in da je organizacijo bolje prepustiti agenciji. Sicer pa to ne pomeni, da je vse pripravljeno. Seveda smo si vsi udeleženci pomagali med sabo, vendar pa potek podviga predvidiš sam. Midva z Matjažem sva bila že od začetka odločena, da greva sama na vrh. No, kasneje sicer ni bilo ravno tako.«   

Kaj se je zgodilo?

Drago: »Vsi udeleženci smo prišli do tabora 2, a so se ostali kasneje odločili za povratek v tabor 1, medtem ko sva midva nadaljevala pot do tabora 3 na 6.100 metrih. Najin cilj je bil osvojiti vrh, a sem se slabo počutil in se vrnil v dolino, kjer sem počival in se dobro najedel. S sabo sva vzela premalo hrane, tako da sva oba shujšala za približno deset kilogramov. Jedla sva večinoma juhe in energijske ploščice. A Matjažu je po devetih urah vzpenjanja čez greben uspelo priti na vrh.«

Matjaž: »Vrh sem osvojil deveti dni po prihodu v bazni tabor. Vreme je bilo čudovito, sonce, temperatura deset stopinj pod ničlo. Spust s smučmi je bil prijeten. Med taborom 2 in 3 pa sem že srečal Draga, namenjenega proti vrhu.«

Drago: »V tem času sem srečal še petčlansko odpravo Elektra Ljubljana, a nam prvi dan zaradi slabega vremena, vetra in nizkih temperatur ni uspelo. Bali smo se omrzlin, višinske bolezni in se raje vrnili. Ostali so obupali, meni pa je naslednji dan po desetih urah le uspelo priti na vrh. Za razliko od Matjaža mi vreme ni bilo naklonjeno. Spust so oteževali še zameti in spihan sneg.«

Ste se med vzponom soočili s kakšnimi nevšečnostmi?

Drago: »Večjih težav razen prebavnih motenj nismo imeli. Nevarno je bilo preskakovanje številnih ledeniških razpok. Sam vzpon ni tako zahteven, problem je višina. Biti moraš zdrav ter psihično in fizično pripravljen. Veliko je odvisno od vremena; že malo močnejši veter te lahko ustavi, megla je nevarna.«

Nameravata v Kirgiziji osvojiti še kakšen vrh?

Matjaž: »Težko rečem, ker sva zelo različna. Medtem ko Dragu Kirgizija ni preveč všeč in je navdušen nad perujskimi gorami, pa je bilo meni tu nepopisno lepo. Država je v 80 odstotkih sestavljena iz hribovja, ki je višje od tri tisoč metrov. Verjetno naju bodo isti cilji še kdaj združili.«