Pomembnejše aktivnosti v letu 2001 

 

Zimsko usposabljanje JRS na Kaninu, 24.02.2001           

Udeleženci: Mirko Močnik, Slavko Hostnik 

Usposabljanja sva se spodaj navedena udeležila kot operativna reševalca, razporejena v reševalnem centru Velenje.

 

Kamnolom Strašek Šmarje pri Jelšah, 07.03.2001 

Udeleženci: Pero Robida, Slavko Hostnik 

Tega dne sva šla pogledat jamo, ki so jo našli pri napredovalnih delih v kamnolomu. Jame so pravzaprav tri. Prva je dolga cca 70 m in kljub temu, da se nahaja razmeroma blizu površja (5 –8 m), je razdeljena v dve etaži. Zgornja je lepo zakapana, spodnja pa blatna in brez kapnikov, kar pomeni, da v slednji še občasno teče voda. Profil rova je meander, ki je v spodnji etaži visok do 8 m, v zgornji pa višina ne presega 4 m. V drugo jamo se ne da priti, tretja pa je po volumnu največja, saj doseže rov višino 10 m in širino do 3 m. Jame potekajo v osi napredovanja kamnoloma proti bližnjim depresijam na polju nad kamnolomom. Po pripovedovanju lastnika kamnoloma se ob deževju vode stekajo v te depresije in tam tudi ponikajo. Očitno jame odvajajo vodo, saj le ta sicer ne bi mogla tako hitro ponikati. 

 

Ledenica – Golte, 10.03.2001

Udeleženci: Dani Urbanc, Slavko Hostnik 

V soboto 10. marca sva dva člana jamarskega kluba Topolšica obiskala kraško jamo Ledenico na Golteh. Razlog tokratnega ogleda je bil ugotoviti, če jama gre naprej. Na dnu doslej znanega dela, na globini 23 m, se je namreč vsako leto naredil leden zamašek, ki je skozi vse leto onemogočal prehod v morebitne notranje dele jame, za katere se pravzaprav niti ni vedelo, če zares obstajajo. Letos pa smo jamarji imeli srečo, saj je zaradi mile zime v ledu zazijala luknja, ki je obetala nadaljevanje. 

Vhod v Ledenico se sicer nahaja ob poti od Mozirske koče proti Smrekovcu in izgleda kot velik lijak z navpično severno steno, pod katero je votlina. Do doslej znanega dna na globini 23 m se pride po dokaj strmem poševnem pobočju na juzni strani. Tukaj sneg postopoma prehaja v led, ki se z notranjostjo jame le še debeli. Čisto na koncu, kjer led pride do stene, je zijala nekaj kv. metrov velika luknja, katero sva nameravali raziskati. 

Jamarji ponavadi pred pričetkom raziskovanja neznanih brezen z metom kamna poskušamo oceniti njihovo približno globino. To storimo zato, da vemo, koliko vrvi bomo potrebovali za spust do dna. Tudi tokrat sva zmetala nekaj kamnov v brezno in ocenila, da je pod ledom kakšnih 20, morda 30 metrov praznine. Pritrdila sva 10 mm debelo najlonsko vrv in se po njej s pomočjo vrvne zavore eden za drugim spustila  v brezno. Spust je potekal brez težav, le stene so bile večinoma vkovane v led, zato je odrivanje z nogami od sten izgledalo prav smešno in ni dosti manjkalo, da bi mi uspela salta na vrvi. Z kasnejšim merjenjem je bila določena tudi globina tega brezna in sicer 25 m. 

Na dnu sva se znašla v prostorni dvorani dimenzij cca 25 x 15 m, ki so jo krasile razne ledene tvorbe, od 5 m dolgih ledenih sveč, do manjših ledenih slapov ipd. Najprej sva, zaradi varnosti še vedno pripeta na vrvi, presvetila prostor in previdno nadaljevala pot po poševnem dnu proti najnižjemu delu dvorane. Tam bi se utegnilo skrivati morebitno nadaljevanje, ki pa ga na žalost ni bilo. Človek kar ne more verjeti, da se jama po tako obetavnem začetku kar takole konča. Po nekoliko bolj podrobnem pregledu dna dvorane sva ugotovila, da se jama zagotovo še nadaljuje, ker sledi prelomu. Je pa to nadaljevanje zatrpano z kamenjem, ki bi ga bilo potrebno odstraniti. Uspeh takega početja pa je negotov, odvisen predvsem od debeline kamnitega vložka. 

Vseeno sva bila z doseženim zelo zadovoljna, saj sva našla nadaljevanje v jami, ki ima kat. št. 562 in je tudi sicer najbolj znana jama na Golteh. Po dolgem času je to tudi prvo večje odkritje kakšne jame na Golteh, kjer sicer poznamo kar nekaj jam. Golte so namreč tipično kraško pogorje subalpidnega karatkerja. Najbolj globoka jama na Golteh je še vedno 152 m globoko brezno B2L, katerega smo tudi raziskali topolški jamarji. 

Raziskovalne akcije v Ledenici sva se udelezila Dani Urbanc in Slavko Hostnik

  

Bezgečeva jama, 11.03.2001

Udeleženci: Dani Urbanc, Mirko Močnik, Anja Urbanc, Slavko Hostnik 

Ne vem, kaj je minuli vikend vplivalo na izjemno povecano aktivnost topolskih jamarjev, saj smo se kar dvakrat odpravili v jame. Ne pomnim, da bi se nam ze kdaj zgodilo kaj takega, razen v primeru dvodnevnih akcij. Kratko porocilo o sobotnem  odkritju Ledenice sem ze poslal na listo, tokrat pa sem dolzan opis nedeljske ekskurzije v Bezgecevo jamo, ki smo jo posvetili nabiranju izkusenj za kandidate za mlajsega jamarja.  

 Bezgeceva jama pri Piresici je precej dolga vodna jama, tocne dolzine ne vem, giblje pa se okoli 1000 m, kar je za tukajsnje razmere veliko. Jama se nahaja nad gostilno Cizej ob cesti Velenje - Arja vas. Jamo so sredi 70. let raziskovali celjski in preboldski jamarji, kar je razvidno tudi iz napisov po stenah jame. Je tipicna vodna jama, kakrsnih je na obmocju Ponikvarske planote v Savinjski dolini se nekaj, denimo Jama Pekel in Tajna jama. Vhoda v jamo sta dva. Zgornji vhod je suh in menda arheolosko zanimiv. Tam naj bi nasli kosti jamskega medveda (ce koga zanimajo podrobnosti, bi kaj vec o tej jami vedeli povedati preboldski jamarji). Po cca 50 m se zgornji vhod zdruzi s spodnjim - vodnim rovom. Od tu dalje po vodnem rovu ni mogoce napredovati, ker se strop poniza skoraj do gladine vode. Na sreco je na desni strani obhodni rov, po katerem brez tezav pridemo do jezera. Posebno dozivetje (predvsem za mlajse in manj izkusene jamarje) pomeni precenje 15 m dolgega jezera, pred katerim so vgrajene zelezne resetke - spomin na nekdaj zaklenjeno jamo zaradi vodnega zajetja. Sedaj so vrata odprta in razen vode v jezeru ni drugih ovir za ogled jame. Jezero smo preckali z gumijastim colnom. Na drugi strani se rov nekoliko dvigne in prehaja nekako v zgornjo -suho etazo. O kakem vodnem rovu tukaj v nasprotju s pricakovanji ni ne duha ne sluha. Dotok vode v jezero je ocitno pod gladino vode. Rov nad jezerom sicer ni prevec prostoren, a se da dokaj udobno hoditi po njemu. Povsod se bohotijo lepi kapniki, na posameznih mestih tudi kristalna siga in ponvice. Rov se kmalu cepi v vec smeri, prav tako tudi po visini. Najprej smo sli navzdol do blatne dvorane s potockom. Tam ni bilo nadaljevanja, zato smo se vrnili do razcepa ni se podali v kamin. Po 10 m ne prevec napornega plezanja se rov izravna in zavije precej v levo. Tudi v tem delu je mnogo lepih kapniskih tvorb. Rov se kmalu konca in pred nami zazija cca. 10 m globoko brezno, ki pa ga je mogoce prosto preplezati. Znajdemo se v dvorani, kjer se rov spet deli v dva dela. Najprej smo pregledali desnega do kamina, ki ni obetal nadaljevanja. Nato smo se napotili v levi rov, kjer pa nas je spet ustavil kamin. Iz vrha  visi tanka preperela vrvica,  kar pomeni, da je tod nadaljevanje. Mirko je skusal splezati v kamin, vendar je bila stena blatna in je ocenil, da bi imel tezave ob vrnitvi, zato je  raje odnehal. Rabil bi kaksno vrv, ki pa je nismo imeli zraven. To je pomenilo konec napredovanja v sicer zelo zanimivi jami. Malo smo se stikali po dvorani in od blizu "preucevali" spece netopirje. Opazili smo tudi heliktite, ki so strleli iz stene in ponekod rasli celo navzgor. Po kasnejsem ogledu nacrta jame smo ocenili, da smo si uspeli ogledati le priblizno polovico jame.

 Tokratne ekskurzije smo se udelezili stirje jamarji in sicer Mirko Mocnik, Anja Urbanc, Dani Urbanc ter Slavko Hostnik.

 

Brusnekova rupa, 25.03.2001 

Udeleženci: Dani Urbanc, Tanja Urbanc, Anja Urbanc, Lovro Blagotinšek, Slavko Hostnik 

V to jamo smo se namenili zaradi treninga vrvne tehnike oziroma v sklopu priprav za izpit mlajši jamar.

  

Bezgečeva jama, 29.04.2001 

Udeleženci: Matej Močnik, Mirko Močnik, Janko Stropnik, Lovro Blagotinšek, Slavko Hostnik 

V to jamo smo šli že drugič in tudi tokrat nismo prišli do konca. Našli pa smo nadaljevanje jame..

  

Zaloka, 02.05.2001

 Udeleženci: Anja Urbanc, dani Urbanc, Tanja Urbanc, Slavko Hostnik 

Ogledali smo si požiralnike v Zaloki z namenom ugotoviti morebitne spremembe in oceniti možnost nadaljevanja. Drugi cilj je bil trenirati merjenje jam.

 

Golte, 07.06.2001

Udeleženci: Anja Urbanc, dani Urbanc,  Slavko Hostnik 

Skupaj z upravo firme Golte – Slovenija smo pregledali vhode v jame na Golteh (Mesarska lopa, Ledenica, Kebrova luknja ter še ena nova jama na Starih stanih. 

  

Ledenica na Golteh, 03.07.2001

 Udeleženci: Anja Urbanc, Dani Urbanc,  Peter Robida, Boris Brusnjak, Matej Močnik, Mirko Močnik, Lovro Blagotinšek, Slavko Hostnik

 Jamo smo izmerili in posneli s kamero. Spust je bil tudi trening za mlajše jamarje. V jamo smo se odpravili ob 17 uri, ven smo prišli ob 21 uri. Pregledali smo tudi možnost nadaljevanja, vendar pri kopanju nismo bili posebno uspešni. 

  

Zadnikovo brezno, 29.07.2001

 Udeleženci:       Dani Urbanc,  Slavko Hostnik

 Jamo sva pričela opremljati z vrvmi do 150 m

 

Zadnikovo brezno, 18.08.2001

 Udeleženci:       Dani Urbanc,  Peter Robida

 Jamo sva opremila z vrvmi do 300 m

 

Lokovica, 07.08.2001

 Udeleženci:       Peter Robida, Mirko Močnik, Slavko Hostnik

 Na tečaju smo podali osnove vrvne tehnike trem fantom iz firme Hermi ter ponovili nekaj vaj iz reševalnih tehnik.

 

Huda luknja, 08.09.2001

Udeleženci:       Peter Robida, Mirko Močnik, Slavko Hostnik, Dani Urbanc, Matej Močnik

Izpit sta opravljala Dani in Pero, ostali smo bili zgolj navzoči.

 

Izvir Ljubije, 21.10.2001

 Udeleženci:       Peter Robida, Matej Kraševec, Slavko Hostnik

 V jamo sva se podala Matej in jaz, Pero pa je čakal pred jamo. Pri 3. sifonu je Matej šel sam naprej do 4. sifona. Jaz sem ga počakal pri 3. sifonu. Pri 2. sifonu mi je uspelo najti suh prehod.

  

Izvir Ljubije, 31.10.2001

 Udeleženci: Peter Robida, Matej Kraševec, Slavko Hostnik, Marko Kraševec, Aleš Stražar, Boris Brusnjak, Zlatko Šmarčan, Dani Urbanc

 V jamo smo šli Matej, Dani in jaz. Dani in Matej sta preplavala 4. sifon in 5. sifon ter prišla do 6. sifona. Med 5. in 6. sifonom je večja dvorana, ki seka glavni rov pravokotno. Dvorana je velikosti 50x20x20 m. Jaz sem čakal pri 4. sifonu. Do 6. sifona je jama dolga že cca 500 m. V jami smo bili 6 ur od 11.30 do 17.30 h. Marko je snemal  s kamero.

 

Izvir Ljubije, 01.11.2001

Udeleženci: trije belgijski jamarji.

Belgijci so preplavali 6. sifon in prišli do 7. sifona. Ta je globok cca 15 m in se močno zoži. Jamo so tudi izmerili.

 

Komen  na krasu, 25.05.2001

Udeleženci:       Boris Brusnjak, Janko Stropnik, Peter Robida, Matej Močnik, Slavko Hostnik

Izpit so uspešno opravili vsi naši kandidati razen Robida.

  

Jame okoli Gutenbergove koče, 08.07.2001

Udeleženci:       Dani Urbanc,  Tanja Urbanc, Anja Urbanc, Slavko Hostnik

Pregledali in izmerili smo tri jame – brezna, globoke okoli 33, 25 in 13 m.